Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Skupno stališče Lista za razvoj vrhniškega podeželja, Občinskega odbora SLS Vrhnika, Lokalnega odbora SMC Vrhnika, Občinskega odbora SDS Vrhnika, Občinskega odbora NSi Vrhnika in Lokalnega odbora Solidarnost Vrhnika do Predloga Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika – predlogi sprememb in dopolnitev

Zveza:  Sklep 3. redne seje Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 7. 4. 2015, javna obravnava predlogov odlokov

Lista za razvoj vrhniškega podeželja, Občinski odbor SLS Vrhnika, Lokalni odbor SMC Vrhnika, Občinski odbor SDS Vrhnika, Občinski odbor NSi Vrhnika in Lokalni odbor Solidarnost Vrhnika, dajemo v zvezi s predlogom Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlogom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, v predpisanem roku naslednje predloge sprememb in dopolnitev, in sicer:

Predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika

V tem delu predlogov sprememb in dopolnitev smo se omejili zgolj na besedila posameznih členov predloga, za katere menimo, da niso skladna z določbami posameznih zakonov in predpisov, ostale pripombe oziroma predlogi pa so navedeni v delu, ki se nanaša na predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika.

K 2. členu:

V zvezi s predlogom 2. člena predlagamo, da se v 1. točki prvega odstavka črtata besedi »ter novo«.

Obrazložitev:

Tretji odstavek 75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP – 106/2010 popr., 43/2011 – ZKC-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A in 109/2012) določa, da se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

Glede na to menimo, da je dopuščanje možnosti, da se s predlogom tega odloka določajo merila za odmero komunalnega prispevka tudi za novo komunalno opremo, to je tisto, ki ni zajeta v odloku, torej še ni zgrajena, neustrezna in predlagamo, da se jo črta.

Konec koncev so bila tudi glede vprašanja, zakaj za urejanje teh področij dva odloka in ne eden, pojasnila podjetja Kaliopa d.o.o. in predstavnikov občinske uprave občine Vrhnika, da se bo s tem lahko v primeru gradnje oziroma izgradnje nove komunalne opreme, spreminjal le en odlog, to je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika, medtem ko bi s tako ureditvijo Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika ostajal nespremenjen.

To pomeni, da bo v vsakem primeru vsaka novo zgrajena komunalna oprema z vidika odloka, to je Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika, obstoječa komunalna oprema.

Poleg navedenega se s tem predlogom prvi odstavek tega člena zgolj usklajuje s prvim odstavkom 1. člena predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju Občine Vrhnika.

K 4. členu:

V zvezi s predlogom 4. člena predlagamo, da se besedilo tega člena spremeni tako, da se glasi:

»1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se pri odmeri komunalnega prispevka za površino stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele objekta iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega po predpisih o graditvi objektov.

2) Če se komunalni prispevek odmerja za obstoječi objekt, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto novo zgrajene komunalne opreme oziroma se mu izboljšuje opremljenost stavbnega zemljišča, se za površino parcele objekta upošteva površina stavbišča objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.

3) Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

4) Neto tlorisna površina objekta ter površina stavbišča se za obstoječe objekte pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije. V kolikor se dejanski podatki ne ujemajo z uradnimi podatki, se zavezanca za plačilo komunalnega prispevka pred njegovo odmero pozove k ureditvi evidenc.

5) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele objekta. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.«

Obrazložitev:

Četrti člen predloga je neustrezen in v neskladju s predpisi. Ne glede na to, ali se komunalni prispevek odmerja zaradi priklopa obstoječega objekta na novo zgrajeno komunalno opremo ali pa se odmerja v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja, so merila glede velikosti parcele, to je parcele objekta, enaka.

Glede samega predlaganega termina »parcela objekta« pa je glede na to, da ureditev, ki jo je v preteklosti vseboval Zakon o graditvi objektov, ne velja več in glede na različno pojmovanje definicije »parcele«, ki jo ureja Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), glede vsebine najboljša strokovna rešitev, ki nedvoumno določa, o kateri vrsti parcele govorimo, čeprav bi bilo z vidika stroke še najbolje, da zakonodajalec v ta zakon ponovno vključi definicijo »gradbena parcela«.

Konec koncev je tu zelo pomembno tudi načelo enakega razumevanja predpisov ter pravne varnosti občank in občanov, ki sta v postopkih odmere komunalnega prispevka zelo pomembni. Nenazadnje pa gre pri tem tudi za povzemanje dobrih praks različnih občin na tem področju, kar je pomembne argument pri ureditvi tega, za sleherno občino strateškega predpisa.

O tem govori tudi sodba Upravnega sodišča IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, ne občinski predpis, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt. Sicer je možno, da se zemljiška in gradbena parcela v naravi prekrivata, vendar je to prej izjema kot pravilo. Zlasti je ta možnost prisotna na podeželju, kjer se stavbna zemljišča prepletajo s kmetijskimi zemljišči.

Prav tako velikosti parcel, namenjenih gradnji, ki so kot definicija opredeljene v 48. členu Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014), ni mogoče enačiti z velikostjo stavbnega zemljišča ali parcele objekta, ki jo v teh primerih določa Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.

Vprašanje, ki se tu zastavlja je, ali se lahko za parcelo objekta smatra samo tista parcela, ki je vrisana v karte, ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta, saj če parcela objekta ni vrisana, potem tudi ni določena. Če pa so določena samo merila za parcelacijo, potem Občinski prostorski načrt sicer daje podlage za določitev velikosti parcele objekta, vendar zgolj s tem le-ta še ni določena.

Če pa se parcela objekta določa v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, potem parcele objekta določi projektant na podlagi meril za parcelacijo in na podlagi konkretne situacije posameznega objekta na terenu.

Vprašanje pri tem je tudi, ali to lahko naredi občinski uradnik, ki odmerja komunalni prispevek v primeru, da parcela objekta ni določena, oziroma ali lahko to stori sam, na podlagi določenih pavšalov. Pragmatično gledano je to sicer najbolj praktična možnost, striktno zakonsko gledano, pa je to lahko pravno sporno. Občina oziroma njen organ bi moral v takem primeru občana napotiti na strokovno usposobljeno osebo, da mu odmeri in izriše parcelo njegovega objekta oziroma sama zagotoviti strokovno usposobljeno osebo.

Postavlja pa se tudi vprašanje, kako ravnati v primeru, ko bo neka konkretna parcela morda manjša od  z Občinskim prostorskim načrtom določene minimalne velikosti parcele, namenjene gradnji? Ob tem pa se zastavi tudi vprašanje, ali je pravilno, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporabi določilo Občinskega prostorskega načrta glede minimalne površine parcele, namenjene gradnji, če pa državni predpis, to je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporablja pravilo stavbišče, to je neto tlorisna površina objekta x 1,5.

Navedeno merilo je dovolj ustrezno urejal 8. člen sedaj neveljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in 407/2013), ki je določal, da se pri površini parcele upošteva velikost parcele po podatkih iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če parcela objekta ni določena oziroma ni prikazana, se skladno z drugim odstavkom tega člena za površino parcele upošteva površina, ki je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. V tretjem odstavku tega člena pa je določal, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena oziroma njena površina ni določena v projektu iz prvega odstavka tega člena oziroma je ni mogoče določiti na način iz drugega odstavka tega člena, parcelo objekta opredeli tako, da se velikost stavbišča, to je neto tlorisna površina objekta, pomnoži s faktorjem 1,5.

Ob tem je potrebno upoštevati tudi sodbo Upravnega sodišča ev.št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. In to je rešitev, ki jo v zvezi s predlogom tega člena predlagamo.

K 12. členu:

V zvezi s predlogom 12. člena predlagamo, da se pri elementu KPij, besedna zveza »del komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme«, nadomesti z besedno zvezo »znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju«.

Obrazložitev:

Četrti odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka določa pomen elementov enačbe, zato gre v tem predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.

K 23. členu:

V zvezi s predlogom 23. člena predlagamo, da se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo po predpisih, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka, razen če je odmera komunalnega prispevka po tem odloku za zavezanca ugodnejša.

Obrazložitev:

Predlog sedanjega besedila drugega odstavka tega člena pomeni uvajanje retroaktivnosti, ki pa je z Ustavo RS prepovedana.

155. člen Ustave Republike Slovenije namreč določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

To pomeni, da mora biti tudi ravnanje lokalne skupnosti, kot tudi njena pravna ureditev, predvidljivo. Varnost občanov je brez dvoma odvisna tudi od trajnosti aktov, zato je prepoved retroaktivne veljave predpisov, tudi poudarjena.

Pri tem opozarjamo, da uvajanje take določbe odloka ne predstavlja izjeme od prepovedi povratne veljave pravnih aktov, saj odlok za to nima zakonske podlage, prav tako pa takega ravnanja ne zahteva javna korist, predpis lokalne skupnosti pa v nobenem primeru ne more imeti učinka za nazaj (odločba Ustavnega sodišča RS U-I-178/00).

Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika

K 2. členu:

V zvezi s predlogom 2. člena predlagamo, da se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerih stoji oziroma na katerih je predviden objekt in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu«.

Obrazložitev:

Definicijo parcele objekta oziroma stavbnega zemljišča definirata drugi in tretji odstavek 2. člena v povezavi z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki določajo, da se za parcelo po tem objektu šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek, kot tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. Pri površini stavbnega zemljišča, kot merila za odmero komunalnega prispevka iz prve alineje prvega odstavka 5. člena predhodno citiranega pravilnika, ki ga je poleg ostalih meril potrebno navesti v programu opremljanja, pa se upošteva velikost parcele. V primeru, ko le-ta ni določena, pa se za določitev površine stavbnega zemljišča uporabijo merila iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.

Navedeno definicijo obravnava tudi Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007), ki v tretjem in četrtem odstavku določa, da se za parcelo po tej uredbi šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek, za parcelo po tej uredbi pa se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov, v kolikor je v njih seveda določena in parcela za gradnjo, ki jo vsebuje 48. člen Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika in jo kot parcelo zmotno povzema peti odstavka 4. člena predloga Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika.

Ob tem je treba upoštevati tudi sodbi Upravnega sodišča RS, in sicer sodbo ev. št.: IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt ter sodbo ev. št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Z obravnavanim predlogom sprememb in dopolnitev tako želimo vzpostaviti jasna merila glede določitve velikosti parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, to je parcele  objekta kot gradbene parcele, ki je eno od predpisanih meril za odmero komunalnega prispevka in s tem preprečiti, da bi se velikost te parcele določala nepregledno, subjektivno in v nasprotju s predpisi.

K 4. členu:

V zvezi s predlogom 4. člena predlagamo, da se ga dopolni tako, da bo iz te dopolnitve jasno razviden način ugotavljanja višine skupnih stroškov, iz katerih pa mora biti skladno z drugim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, po posamezni vrsti komunalne opreme jasno razvidno, katere investicije so bile izvedene v zvezi s posamezno vrsto komunalne opreme in kateri stroški so bili v zvezi s tem upoštevani, saj le-to iz predloga tega člena ni razvidno.

Ob tem pa posebej opozarjamo, da v skupne stroške gradnje komunalne opreme ne smejo biti upoštevani stroški, ki so navedeni v tretjem odstavku 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, to so stroški vzdrževanja, obnavljanja ali nadomeščanja obstoječe komunalne opreme, ki služi nemotenemu delovanju te opreme, stroški prilagajanja obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom in stroški odpravljanja pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki onemogočajo njeno normalno delovanje.

Glede na to, da so pri gradnji na primer novih kanalizacijskih vodov v občini Vrhnika, na spremljajoči komunalni opremi potekala tudi predhodno navedena dela, je podrobno definiranje skupnih stroškov nujno in povsem utemeljeno.

Ravno tako iz predloga tega člena in v njem navedene preglednice ni razviden način določanja obračunskih stroškov, kot delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, prav tako pa ta preglednica ne vsebuje natančnega prikaza vseh prejetih zunanjih dotacij in virov vlaganj za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, to je ločeno za znesek evropskih skladov in državnega proračuna kot tudi znesek namenskih sredstev občinskega proračuna, namenjenih za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, saj vsebuje le navedbo skupnega zneska prejetih zunanjih dotacij.

Iz tega dela predloga odloka mora biti skladno s četrtim odstavkom 11. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč tudi jasno razvidno, da so obračunski stroški dejanska vsota vseh komunalnih prispevkov, ki se bodo po oceni, to je ocenjeni višini obračunskih stroškov, dejansko zbrali.

Obrazložitev:

Stroške, ki predstavljajo skupne stroške gradnje komunalne opreme, stroške, ki se ne upoštevajo kot skupni stroški ter način ugotavljanja teh stroškov in njihovo izkazovanje, podrobno določa 12. člen Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Prav tako tretji odstavek 11. člena te uredbe določa, da se skupni stroški financirajo iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in drugih virov,  da občina določi delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom in da ta delež predstavlja obračunske stroške.

Ob tem pa četrti odstavek 11. člena predhodno citirane uredbe  jasno določa, da predstavlja vsota vseh komunalnih prispevkov, ki se bodo po oceni zbrali, obračunske stroške. To pomeni, da mora pripravljavec odloka pri oceni o tem, kakšen bo delež skupnih stroškov komunalne opreme, to so obračunski stroški, izhajati tudi iz podatkov o tem, kakšno vsoto oziroma znesek predstavljajo vsi komunalni prispevki, ki se bodo na podlagi takega odloka zbrali in da tako ocenjen delež skupnih stroškov oziroma obračunski stroški ne bodo presegali te skupne vsote.

Vse navedeno iz predloga 4. člena in iz preglednice v delu, ki se nanaša na znesek skupnih stroškov, še posebej pa pri višini obračunskih stroškov, kot delu skupnih stroškov gradnje posamezne vrste komunalne opreme,  ni razvidno, zato je to določbo treba nujno dopolniti.

Prav tako iz predloga tega člena ni prikazan delež EU Kohezijskega sklada in proračuna R Slovenije, s katerimi se je gradila posamezna vrsta komunalne opreme, predvsem kanalizacijsko omrežje. Dejstvo je namreč, da je treba skladno s tretjim odstavkom 11. člena predhodno citirane uredbe te deleže natančno določiti, saj sicer ni mogoče ustrezno in pravilno določiti obračunskih stroškov, kot deleža skupnih stroškov, ki se financira s komunalnim prispevkom.

K 5. členu:

V zvezi s predlogom 5. člena predlagamo, da se ga ustrezno dopolni tako, da bo jasno razviden način upoštevanja vlaganj posameznih zavezancev, ne le Krajevnih skupnosti. V zvezi s tem predlagamo, da se ta člen glasi:

»1) V skupne in obračunske stroške se ne upošteva delež investicij, ki so se izvajale preko Krajevnih skupnosti občine Vrhnika.

2) Vlaganja zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev za izgradnjo javne komunalne opreme na območju občine Vrhnika, se upoštevajo kot dobropis pri plačilu komunalnega prispevka, in sicer po valorizirani vrednosti na podlagi uradno pridobljenih revalorizacijskih koeficientov Banke Slovenije.

3) Predmetna vlaganja se upoštevajo, v kolikor zavezanec zanje še ni prejel plačila s strani občne Vrhnika oziroma niso bila upoštevana pri katerikoli izdani odločbi o odmeri komunalnega prispevka.

4) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka  uveljavlja pretekla vlaganja v javno komunalno opremo s predložitvijo ustrezne dokumentacije, kot so pogodbe oziroma računi, h katerim morajo biti priložena tudi dokazila o dejanskem plačilu.

K 7. členu:

V zvezi s predlogom 7. člena predlagamo, da se ga ustrezno dopolni tako, da bo jasno razviden način ugotavljanja obračunskih stroškov posamezne vrste komunalne opreme, preračunanih na enoto mere, to je na m2 parcele in na m2 neto tlorisne površine objekta,  določen z 14. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, kot tudi podatki, na podlagi katerih je bil ta preračun izveden, saj iz predloga te določbe in preglednice le-ta ni razviden (več v delu, ki se nanaša na elaborat).

Obrazložitev:

14. člen uredbe določa način preračuna izračunanih obračunskih stroškov na enoto mere, ki se uporabljajo za odmero komunalnega prispevka. Ker iz predloga 7. člena to ni razvidno, prav tako pa predlogu v okviru priloženega elaborata niso razvidni podatki, na podlagi katerih je bil ta preračun izveden, je treba to določbo ustrezno dopolniti v skladu z navedeno uredbo in dejanskim stanjem, prav tako pa iz predhodno navedenega elaborata ni jasno in nedvoumno razviden način določanja obračunskih stroškov za posamezno vrsto komunalne opreme oziroma ocena vsote vseh komunalnih prispevkov, ki se bodo po oceni, to je ocenjeni višini obračunskih stroškov, dejansko zbrali.

Elaborat št. 28-2014, marec 2015-04-14

Objekti in omrežja za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod

• Stroški izgradnje meteorne kanalizacije naj se obračunavajo pri obračunskih stroških za lokalne ceste in javne poti.  

V elaboratu so posebej navedeni  stroški izgradnje kanalizacije iz projekta Čista Ljubljanica in kanalizacije Verd, ki se je zgradila v obdobju po letu 2009. Pregleden prikaz in razčlenitev stroškov gradnje meteorne kanalizacije pa nista prikazana, so pa ti stroški všteti v povečano dolžino obstoječe kanalizacije.

Skupno obračunavanje stroškov je bilo smiselno, dokler je imela občina Vrhnika mešan oziroma skupni sistem meteorne in sanitarne kanalizacije. Po končani gradnji kanalizacije pa bo sistem sanitarne kanalizacije ločen od meteorne. Meteorna kanalizacija  bo služila predvsem za odvodnjavanje cest in javnih površin, saj se objekti  pri priključitvi na sanitarno kanalizacijo ne bodo hkrati priključili tudi na meteorno kanalizacijo. Zato odvoda meteornih voda  ni mogoče povsem nedvoumno umestiti v  kanalizacijsko omrežje, prav tako pa odvod meteornih voda ni obvezna gospodarska javna služba. Vse to pa so dovolj utemeljeni razlogi, da se meteorna kanalizacija opredeli kot del cestnega omrežja.

• Ocenjena vrednost obstoječega kanalizacijskega omrežja je 300 EUR za tekoči meter, kar je močno pretirano. V odloku iz 2009 je bila ocenjena vrednost 240 EUR/tm, kar je še vedno zelo visoka vrednost, izredno visoko(1.385,221 EUR) pa je ocenjena tudi stara centralna »čistilna« naprava.

Za primerjavo lahko vzamemo ocene sosednjih, občini Vrhnika primerljivih občin, kot na primer:

- Občina Cerknica – vrednost kanalizacije 150 EUR/tekoči meter,

- Občina Logatec- 130 EUR/tekoči meter (v ceno so vključeni tudi vsi objekti  na  omrežju,  kot  so  čistilna  naprava, črpališča, razbremenilniki),

- Postojna – 190 EUR/tekoči meter.

• Delež stroškov, ki jih je imela občina Vrhnika v zvezi z izgradnjo nove Centralne čistilne  naprave v višini 614.779 EUR, se ne bi smel upoštevati v obračunskih stroških.

Glede na dejstvo, da se bodo na novo centralno čistilno napravo na novo priključevali vsi občani občine Vrhnika ni sprejemljivo, da bi komunalni prispevek zanjo preko odločb o odmeri komunalnega prispevka plačali  samo prebivalci  Verda, Mirk, Stare Vrhnike, Bevk, Blatne Brezovice, Sinje Gorice  in Drenovega Griča.

Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je oziroma bo občina Vrhnika prebivalcem teh naselij in Krajevnih skupnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnih zemljišč s komunalno opremo, izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka po uradni dolžnosti, to je zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnih zemljišč s komunalno opremo, le-ta pa bo v primeru, da bodo obračunski stroški za novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, katerega del je tudi nova centralna čistilna naprava, ostali nespremenjeni, odmerjen le njim, ne pa tudi ostalim prebivalcem v občini, ki pa bodo ravno tako preko obstoječih kanalizacijskih vodov, priključeni na to čistilno napravo.

V zvezi s tem pa se poraja tudi dvom o tem, ali predstavlja izgradnja centralne čistilne naprave za prebivalce uvodoma naštetih naselij in Krajevnih skupnosti, izboljšanje njihovih stavbnih zemljišč s to novo zgrajeno komunalno opremo. Če pa že, potem lahko govorimo o izboljšanju opremljenosti vseh stavbnih zemljišč v občini Vrhnika s to komunalno opremo, vendar so v tem primeru zavezanci za plačilo komunalnega prispevka iz tega naslova vse občanke in občani občine Vrhnika, kar pa glede na to, da so mnogi med njimi svoje obveznosti iz tega naslova v preteklosti že poravnali, pravno sporno, če ne nezakonito.

• V obračunskih stroških bi bilo treba upoštevati tudi stroške gradnje omrežja v Bevkah in Blatni Brezovici.

V elaboratu sta naselji Bevke in Blatna Brezovica vključeni v obračunsko območje, nimata pa ocenjene vrednosti oziroma določenih stroškov gradnje nove kanalizacije. Stroške gradnje kanalizacije v teh dveh naseljih naj se vračuna v obračunske stroške, enako kot je to že storjeno za Drenov Grič in Sinjo Gorico. Ko bo do gradnje dejansko prišlo, se višina obračunskih stroškov posledično ne bo bistveno spreminjala, s čimer zagotovimo, da bodo prebivalci omenjenih naselij plačali enak komunalni prispevek  kot tisti, ki se bodo na to novo komunalno opremo priključevali danes.

Ocenjena vrednost investicije iz načrta razvojnih programov v proračunu občine Vrhnika.

Vodovodno omrežje

• V predlaganem elaboratu je ocenjena vrednosti obstoječega omrežja  210 EUR/tekoči meter, kar pomeni bistveno povečanje glede na odlok iz 2009, ko je bila ocenjena  vrednost 175 EUR/tekoči meter. Za primerjavo cenitev lahko ponovno vzamemo občine Cerknica, kjer je ta vrednost 130 EUR/tekoči meter ali občina Logatec, kjer ta vrednost znaša 38 EUR/tekoči meter.
• Dolžina obstoječega vodovodnega omrežja naj bi znašala 132.559,86 m, kar pomeni, da je občina Vrhnika od leta 2009 do 31. 12. 2014 zgradila kar 16.342,86 metrov novega vodovoda. Iz elaborata ni razvidno kje in kdaj naj bi le-ta bil zgrajen. Deloma sicer lahko to povečanje dolžine pripišemo prevzemu vodovoda Ligojna, v okviru katerega je občina Vrhnika v letu 2011 od Krajevne skupnosti Ligojna prevzela 6.163 m vodovodnega omrežja, ocenjenega na 425.740,00 EUR (69,40 EUR/tekoči meter), vendar se stroškov tega omrežja, v skladu s predlogom 5. člena Odloka o programu  opremljanju, ne bi smelo vračunati v obračunske stroške, saj je bil zgrajen s lastnimi sredstvi  krajanov Krajevne skupnosti Ligojna.
• Skupno naj bi občina v od leta 2009 v vodovodno omrežje vložila kar 5.605.263,00 EUR. Znesek znatno presega podatke iz zaključnih računov občine Vrhnika, niti ga ni mogoče zaslediti iz poslovnih poročil javnega komunalnega podjetja Vrhnika.

Iz predhodno navedenih poročil namreč izhaja, da je bila večina sredstev vloženih v tekoče vzdrževanje, nekaj pa v sklope drugih investicij, kot je na primer gradnja kanalizacije, ko so bili sanirani oziroma nadomeščeni že obstoječi vodi. Ta sredstva oziroma stroški pa se skladno z tretjim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) ne upoštevajo v skupne stroške in se pokrivajo iz sredstev, zbranih iz naslova amortizacije komunalne opreme.

Ob tem pa posebej poudarjamo, da je večino finančnih sredstev, ki so bila v omenjenih letih vložena v vzdrževanje vodovodnega omrežja, občina posredno preko Komunalnega podjetja Vrhnika, z obračunano omrežnino, svojim občanom že zaračunala.

Preračun na enoto mere, to je na enoto parcele in neto tlorisne površine objektov

• Vzporedno z višanjem obračunskih stroškov na eni strani, se na drugi strani manjša površina zazidljivih stavbnih zemljišč, na katere se ti stroški delijo. Posledično se zmanjšuje tudi neto tlorisna površina objektov. Skupaj pa to pomeni še dodatno višanje zneska komunalnega prispevka.

Kot je razvidno iz obračunskega  območja za lokalne ceste (LC) in javne poti (JP), ki je določeno enotno za celo občino in obsega vsa zemljišča v občini, ki so po veljavnih prostorskih aktih občine namenjena poselitvi oziroma so pozidana ali je na njih dopustna gradnja in je za  njih možno zaračunati komunalni prispevek, je  v novem predlogu odloka upoštevan  skupen obseg zemljišč velikosti 503,66ha. To pomeni, da se je površina zazidljivih stavbnih zemljišč v občini Vrhnika od leta 2009 zmanjšala za približno 6 %. Razlogi za zmanjšanje  pa iz vsebine elaborata niso razvidni.

Z sprejemom novega občinskega prostorskega načrta se namreč površina zazidljivih stavbnih zemljišč v občini Vrhnika ni zmanjšala in znaša dobrih 534 ha (viri: OPN Vrhnika – bilanca stavbnih površin, OIKOS- Okoljsko poročilo k OPN – preračun  zazidljivosti stavbnih zemljišč). Enako so se površine zmanjšale tudi na obračunskem območju kanalizacije.

• Vsota neto tlorisnih površin objektov na obračunskem območju  vodovoda je večja, kot na obračunskem območju cest. To je  nelogično, saj je  obračunsko območje cest večje in za razliko od vodovoda zajema celotno občino. Pri tem pa obračunsko območje vodovoda ne zajema naselij Podlipa in Smrečje.
• V elaboratu ni prikazana vsota parcel Obračunskega območja za lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste.
• Pri vsoti parcel in NTP objektov v obračunskem območju kanalizacije ni upoštevana širitev na Drenov Grič, Lesno Brdo in na del Sinje Gorice. V kolikor bi se upoštevalo podatke iz elaborata, so stroški na enoto mere, to je na m2 parcele (Cp(ij)) in na m2 neto tlorisne površine objekta (Ct(ij)), izračunani napačno.

Na podlagi navedenega predlagamo, da se predlog  Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika  in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, skupaj z elaboratom  uskladi z našimi predlogi sprememb in dopolnitev oziroma pripombami in ugotovitvami ter veljavnimi predpisi s teh področij.

Pripravila:

Mag. Viktor Sladič (k besedilnemu delu predlogov odlokov),

Pavel Oblak (k elaboratu).

S spoštovanjem,

Mag. Viktor Sladič, predstavnik Liste za razvoj podeželja

Pavel Oblak, vodja svetniške skupine SLS Vrhnika

Mag. Miran Ribič, predsednik Lokalnega odbora SMC Vrhnika

Daniel Cukjati, vodja svetniške skupine SDS Vrhnika

Sebastian Kovačič, predsednik Občinskega odbora NSi Vrhnika

Anže Slabe, Vodja svetniške skupine Solidarnost Vrhnika