Vesel Božič in srečno v novem letu 2016

Objavljeno v 20/12/2015 , lrvpadmin

Voscilo_2016

Objavljeno v Novičke | Pusti Komentar

Informacija o poteku 6. seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo

Objavljeno v 30/11/2015 , lrvpadmin

Dne 24. 11. 2015 je potekala 6. redna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je bila sicer relativno kratka, a zato nič manj pomembna.

Na seji je odbora so bile obravnavane tri točke, in sicer:

  1. Osnutek Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika.
  2. Osnutek Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vrhnika.
  3. Predlog Akta o ustanovitvi sveta RCERO Ljubljana.

Prvi prvi točki je bil obravnavan predlog O.Š. Ivana Cankarja – Mrakova šola, po katerem bi bil promet na parkirišču za šolo urejen kot enosmerni promet, s čemer bi poleg zagotavljanja varnosti otrok, kar je najpomembnejše, na novo uredili tudi promet, ki bi bil na tem delu parkirišča urejen kot enosmerni promet z ustreznimi oznakami. To pomeni, da bi starši z osebnimi vozili in tudi vozniki šolskih kombijev in avtobusov na parkirišče vstopali in izstopali le v eni smeri in ne tako, kot do sedaj, ko je vstop z vozili mogoč z obeh strani.

Pri tej točki je sicer potekala kratka razprava, vendar so se vsi člani odbora s tem predlogom strinjali in ga tudi potrdili kot ustreznega za obravnavo na Občinskem svetu Občine Vrhnika.

Druga in tretja točka sta bili obravnavani že na 5. seji odbora dne 13. 10. 2015, vendar je zaradi nejasnosti in vprašanj v zvezi s tem, predvsem pa zaradi nerazumnih pogojev v osnutku tega odloka, to je zaradi nerazumnega 30 letnega roka trajanja koncesije, ki bi jo s sprejetjem tega odloka pridobilo javno podjetje Snaga d.o.o. Ljubljana, odbor pozval župana, da se skuša izpogajati za skrajšanje tega roka, prav tako pa je imel na osnutek tega odloka veliko pripomb tudi predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja, ki je v zvezi s tem pripravil obširni predlog pripomb ter predlogov sprememb in dopolnitev tega odloka.

Na tokratni seji je župan pojasnil, da so bila pogajanja v zvezi s tem relativno uspešna, da je bil večji del  pripomb ter predlogov sprememb in dopolnitev odloka, ki jih je v zvezi s tem pripravil predstavnik naše liste,  s strani pripravljavca upoštevan. Kar pa je najpomembnejše pa je to, da je upoštevana tudi pripomba glede roka trajanja koncesije, ki naj bi tako znašala 10 let z možnostjo podaljšanja. Tudi sam odlok kot dokument je sedaj ustreznejše oblikovan in definiran ter nenazadnje tudi berljiv, česar pa osnovni verziji ne bi mogli ravno pripisati.

Ob tem naj dodamo tudi to, da gre za odlok, ki ga sprejema več občin, ki so pristopile v Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana) in ki niso ustanoviteljice lastnika bodočega upravljavca tega centra in izvajalca teh dveh javnih služb, to je obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Pri tem je pomembno vedeti, da gre za komunalne odpadke, ki so res zgolj odpadek po izvedenih fazah ločenega zbiranja in sortiranja na viru nastanka, to je v občini. Ker smo v naši občini pri tem zelo uspešni to pomeni, da teh odpadkov, ki jih je treba odvažati v RCERO, ne bo tako veliko, kot bi bilo to v primeru, če ločenega zbiranja ne bi imeli. Dejstvo pa je, da moramo tovrstne ostanke odvažati v ustrezni center in da je vključitev v za sistem v okviru RCERO nujna in neizogibna. Obstajajo sicer še drugi tovrstni centri v Sloveniji, vendar je pri tem nujno potrebno upoštevati tudi ekonomski vidik, zato je pod sedanjimi pogoji in ob 10 letni koncesiji osnutek tega predloga sedaj sprejemljiv, zato ga je odbor tudi potrdil in ocenil kot ustreznega za nadaljnjo obravnavo na Občinskem svetu in nato v primeru, da ga Občinski svet potrdi, tudi v nadaljnji javni obravnavi.

Pri Aktu o ustanovitvi sveta RCERO Ljubljana gre v bistvu za vezano zadevo, v katero vstopa 37 različnih občin, med katerimi so nekatere, ki so oziroma in tiste, ki niso ustanoviteljice lastnika bodočega upravljavca tega centra. V  primeru občine ne gre za sofinanciranje nadgradnje RCERO Ljubljana, saj bi bil vložek glede na ceno na eno tono odpadkov nesorazmeren, zato občina Vrhnika ni pristopila k temu sofinanciranju. Je pa občina Vrhnika  članica Sveta RCERO in ima s tem tudi glasovalne pravice, ki sicer niso enake tistim, ki bi jih imela v primeru, da bi nastopala kot soinvestitor, vendar vseeno dovolj, da lahko sovpliva na pomemben element, to pa je oblikovanje cene komunalnih storitev.

Tudi v zvezi z Aktom o ustanovitvi sveta RCERO Ljubljana se je odbor odločil, da ga potrdi  kot ustreznega za nadaljnjo obravnavo na Občinskem svetu in nato v primeru, da ga Občinski svet potrdi, tudi v nadaljnji javni obravnavi.

Pri tem pa bo ta sklep veljal le v primeru, da bo v Občini Vrhnika sprejet Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vrhnika.

Tako, ponovno nekaj informacij s seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, za katere je prav, da ste občani občine Vrhnika z njimi seznanjeni, saj imate pravico izvedeti vse o dogajanju na sejah ne le Občinskega sveta, ampak tudi njegovih delovnih teles, predvsem na tistih, v katerih imamo svoje predstavnike, s katerih va te informacije lahko posredujemo.

Vaša Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Občinska uprava, Seje OEI | Pusti Komentar

Pospeševanje in razvoj turistične dejavnosti  na Vrhniki

Objavljeno v 22/11/2015 , lrvpadmin
(Iz programa Liste za RVP za mandat 2014-2018)

Verjetno se sedaj na Vrhniki že vsi zavedamo, da razvoja večjih podjetij, ki bi zaposlovala množico ljudi, kot so to v preteklosti Kovinarska, Avtomontaža, Elektron, Liko ali IUV (Siliko je sicer lepo rešil videz zahodnih »vstopnih« vrat na Vrhniko, ne pa tudi brezposelnosti Vrhničanov, saj zaposluje pretežno »uvožene« delavce), ne bo in, da razvoj gospodarske dejavnosti na Vrhniki lahko temelji le na razvoju malih gospodarskih družb in turistični dejavnosti.

V turistično dejavnost seveda sodi tudi promocija Vrhnike, ki jo učinkovito izvaja Zavod Ivana Cankarja, ne vemo pa, kako je pri tem uspešen – npr., vpliv prireditev na povečanje nočitev in porabe v gostinskih obratih (ali pa so bolj ali manj namenjena le domačinom), vendar pa si Lista pod tem pojmom predstavlja nastanitvene zmogljivosti, športno-rekreacijske-turistične objekte, turistične storitve ter ustrezno predstavljena kulturna naravna in nepremična dediščina. Brez kakšne posebne analize lahko ugotovimo, da na Vrhniki skoraj ni več oddajanja zasebnih sob v turistične namene (B&B – Bed & Breakfast), da nimamo več bazena in avtokampa, da ne izkoriščamo termalnega vrelca, da na Ulovki ni več smučišča (vsaj bife deluje po novem), tudi ni več vrhniške TRIM steze, kaj drugega pa tudi že prej ni bilo razvitega.

Lista si prizadeva, da v občini pripravimo celovit načrt srednjeročnega in dolgoročnega razvoja tudi na področju turistične dejavnosti (seveda se za celovit in dolgoročni razvoj prizadevamo tudi na področju komunalnega opremljanja in gospodarstva!) – pri tem se bomo povezovali tudi s sosednjimi občinami – in smo tako področje razvoja in pospeševanja turizma razdelili v deset projektov (sklopov, niso razvrščeni po prioriteti, ampak po abecedi) in za vsakega imenovali nosilca, na spletnih povezavah pa lahko spremljate razvoj projektov (oziroma, kaj delamo v zvezi razvoja peojekta) in kako uspešni smo (bomo) pri njihovi realizaciji (uvrstitev v občinske kratkoročne in dolgoročne razvojne načrte ter v letni Načrt razvoja projektov (NRP):

  1. Avtokamp z mini prodajalno z živili in turističnimi spominki (Ime Priimek, N*). Avtokampi so še vedno priljubljeni in v modi (!). Vrhnika leži ob pomembnih meddržavnih kolesarskih (EvroVelo) in peš (E7) poteh, tudi ob romarskih (Jakobova). Še zlasti med romarji in kolesarji so priljubljene cenejše možnosti prenočevanja (kampi in zasebne sobe).
  2. Oživitev starega mestnega jedra (Ime Priimek, N). Usmerjanje in pospeševanje v turistično oblikovano storitveno dejavnost (gostinstvo, spominki, butične trgovine, trgovin z BIO in krajevno pridelano hrano, B&B), ureditev pokrite tržnice, ureditev prometa, itd.
  3. Pospeševanje kolesarskega in pohodniškega turizma (Milan Selan, N). Ureditev kolesarski poti – odstranitev ovir na poteh in skakalnic, projektiranje novih poti (predvsem po Barju) z nekaj brvmi (čez Ljubljanico, Ljubijo) in (morda) splavom čez Ljubljanico in tako ljudem približati lepoto Barja. Postavitev turističnih informativnih tabel, smernih oznak, ipd.
  4. Pospeševanje seminarskega turizma (Ime Priimek, N). Na razpolago imamo, če ne drugega, Cankarjev dom, zraven pa je treba zagotoviti ustrezno kongresno infrastrukturo.
  5. Športno rekreacijski center Ulovka (Ime Priimek, N). Ulovka je bila pred 20 leti polna smučarjev. Sedaj, ko se je prava zima preselila v višje ležeče kraje, mora Občina aktivno pomagati KS Zaplana, da Ulovka ponovno postane sinonim za aktivno preživljanje prostega časa v poletnem in po možnosti še vedno v zimskem času.
  6. Termalno–kopališki in rekreacijski center (kongresno–zdraviliški objekti z notranjim bazenom, zunanjim vodnim parkom) (Ime Priimek, N). Nekdaj so bili bazeni zelo priljubljeni, zlasti med mladino, danes pa je treba obiskovalcu ponuditi nekaj več. Res je, da so zadnje desetletje ljudje začeli hodili na enodnevne izlet na morje, ampak se sedaj ta trend ponovno obrača. Glede na to da se v Ljubljani spopadajo s težavami po obnovi njihovih bazenov, je lahko domet vrhniškega vodnega parka širši.
  7. TRIM steza (Ime Priimek, N).
  8. Turistične kmetije in zasebne sobe (Ime Priimek, N). Menimo, da bi lahko oblikovali med 15 in 20 turističnih kmetij, pri tem pa bi se dalo znatno izkoristiti tudi evropska sredstva, saj imajo TK neposreden učinek na izboljšanje ekonomskega stanja podeželja, zaustavitev izseljevanja in večjo zaposlenost.
  9. Turistične storitve (Ime Priimek, N), npr. spust po Ljubljanici z rafti, balonarstvo, sprehod na šestih nogah, vodeni kolesarski izleti po Barju. Ureditev priveza za male barke in rafte.
  10. Turistične zanimivosti (Ime Priimek, N). Ureditev dostopa (npr. Rimski opazovalni stolp), označevanje nepremične in naravne kulturne dediščine, predstavitveni in informacijski panoji in makete (npr. Nauportus, Gradišče na Tičnici), ureditev mednarodnega koliščarskega tematskega parka, ureditev gostinske ponudbe (stalne, sezonske) na turistično zanimivih lokacijah.

 * N (na projektu se aktivnosti še niso začele), P (v pripravi so izhodišča za javno razpravo), J (za projekt smo odprli javno razpravo), O (projekt je poslan Občinskemu odboru za družbene dejavnosti), R (projekt je uvrščen v med občinske razvojne načrte), Z (projekt je zavrnjen)

Objavljeno v Turizem | Pusti Komentar

Informacija o poteku 7. redne seje Občinskega sveta

Objavljeno v 16/11/2015 , lrvpadmin

Dne 5. 11. 2015 je potekala 7. redna seja Občinskega sveta, ki je bila med zahtevnejšimi in pomembnejšimi, seveda kakor za koga. Nedvomno pa je bila taka za vse, ki jim ni vseeno in ki znajo, želijo in zmorejo predstaviti svoje stališče in zastopati najpomembnejše, to je občanke in občane občine Vrhnike, ki jih v Občinskem svetu konec koncev zastopajo.

Na seji je bilo v obravnavi skupno 14 točk, od osnutka Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016, predloga spremembe sklepa o uveljavljanju rezervacij v vrtcu in seveda ponovno o upravljanju Doživljajskega razstavišča Ljubljanice. Vmes je bilo seveda še kar nekaj točk, kot so ukinitev in pridobitev statusa javnega dobra na določenih parcelah, osnutka Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo (gre le za pridružitev dveh novih občin v to skupno upravo), česar pa na tem mestu ne bomo omenjali.

V zvezi vprašanji, ki jih je naš predstavnik postavil na prejšnji,k to je 6. Redni seji, lahko le rečemo, da z odgovori nikakor ne moremo biti zadovoljni. To, da na otvoritvi Cankarjevega doma na Vrhniki ni bilo slovenske himne, ker na »gradbenih otvoritvah« to ni praksa, saj himne ni bilo tudi na otvoritvi čistilne naprave, je preprosto nerazumljivo. Primerjava kulturnega hrama v občini, kar Cankarjev dom je, z čistilno napravo, pa morda kaže zgolj na razumski domet odgovornih v naši občini.

Ravno tako nismo mogli sprejeti odgovora na drugo postavljeno vprašanje, ki se je nanašalo na aktivnosti Medobčinskega inšpektorata in redarstva v organizaciji z  JP KP Vrhnika, ki so se odvijale 24. decembra lani, ker to preprosto ni odgovor. Ob tem se lahko vprašamo le to, zakaj je bilo vsega tega treba in čemu je to služilo. Če je bil cilj vznemirjanje krajanov, potem je bi namen dosežen. Če pa je bil cilj ureditev oziroma odprava morebitnih ali domnevnih nepravilnosti, pa nikakor ne, saj se razen vznemirjanja krajanov Stare Vrhnike, ki so svojo obveznost, ki jim je bila naložena s strani Medobčinskega inšpektorata in redarstva, do JP KPV Vrhnika, v roku in na predpisan način izvršili. Le da pri tem JP KPV Vrhnika, ki je celo stvar spotencirala do nerazumne meje, ni naredilo nič.

Podrobneje si lahko tako ta vprašanja, kot tudi odgovore na njih, preberete na spletni strani obcina.si/občinski svet/seje občinskega sveta/magnetogrami/magnetogram 6. Redne seje.

Je pa naš predstavnik postavil vprašanje županu, ki se nanaša na zadnje dogajanje v zvezi s smradom na Vrhniki, ki ga je tokrat povzročilo ne/delovanje čistilne naprave v podjetju SILIKO d.o.o. Vprašanje je bilo preprosto in sicer, zakaj se župan glede na to, da se je v oddaji RTV Slovenija, ki je potekala  v živo iz terena, točneje izpred Flaminga na Vrtnariji, javno opredelil do tega, da je treba čistilno napravo podjetja SILIKO d.o.o., zaradi njene neposredne bližine stanovanjskih naselij, zapreti, ni pa te zavzetosti pokazal glede obeh kompostarn, ki že leta onesnažujejo okolje v občini. V odgovoru, ki ga je župan podal na sami seji, tega pojasnila direktno sicer ni bilo, več o tem pa si boste lahko prebrali v magnetogramu te seje, ko bo seveda objavljen na spletni strani občine.

Nas pa veseli, da je župan podprl koncept naše liste, ki smo ga pripravili glede reševanja problema onesnaženja z neprijetnim vonjem oziroma smradom na Vrhniki in da je začel z predlaganimi aktivnostmi v tej smeri. Za kakšen koncept gre, ste lahko brali v zadnji, oktobrski številki Našega časopisa in seveda na naši spletni strani.

Sedaj pa k nekaterim ključnim točkam te seje Občinskega sveta:

Glede osnutka Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016 tokrat nismo izražali pomislekov in kritik, ampak potrebe, ki jih v listi ocenjujemo kot potrebne. Naš predstavnik je tako na seji pri obravnavi te točke izpostavil ključna izhodišča, in sicer:

  • Da se preveri zakonske možnosti, da se finančne službe vseh javnih zavodov v občini, kot tudi občinske uprave, združijo in vodijo centralizirano, da se v ta namen pripravi enotna metodologija za prikazovanje finančnih podatkov in poročil, tako pa naj bodo prikazane tudi v proračunu občine Vrhnika,
  • Da naj bo v proračunu glede zadolževanja jasno prikazano, koliko znaša dolg občine do 31. 12. 2015, koliko tega dolga je občina do tega datuma odplačala, kakšna je kreditna sposobnost občine, za kakšen znesek se namerava občina zadolžiti v letu 2016 in seveda za kakšen namen,
  • Da se spremeni Odlok o sofinanciranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika tako, da se poveča delež sofinanciranja s strani občine za investicije v ceste, vodovod in javno razsvetljavo in temu primerno zmanjša delež sofinanciranja s strani občanov, in sicer okvirno za 25%. Ker gre po podatkih o sofinanciranju za obdobje zadnjih 6 let za zanemarljivo obremenitev proračuna občine in za občutno razbremenitev občanov, smo ocenili tak pristop kot primeren, z njim pa se strinja tudi dobršnji del občinskih svetnikov,
  • Da se na vseh odsekih lokalnih cest, na katerih je načrtovana prenova, predvidi tudi izgradnja kolesarskih stez in tudi na ta način poveže turistične zanimivosti in znamenitosti v občini in omogoči njeno prepoznavnost tudi na ta način.

Lahko rečemo, da očitnih nasprotovanj tovrstnim predlogom s strani občinske uprave ni bilo. Osnutek odloka o proračunu je bil tako potrjen in prekvalificiran v predlog ter posredovan v 10 dnevno javno obravnavo.

Seveda je v naši listi predlogov še več in jih na tem mestu ne bomo posebej poudarjali, ampak bi vas povabili k obisku naše spletne strani, kjer se lahko podrobneje preberete naše predloge sprememb in dopolnitev  predloga Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016, ki smo jih v okviru javne obravnave posredovali občini.

Naslednja točka, ki vam jo predstavljamo v tej informaciji in o kateri smo izčrpno poročali že v informaciji o poteku 6. seje Občinskega sveta, je upravljanje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice. Presenečenj, ki nam jih v zvezi s tem pripravlja občinska uprava, ni videti konca. Od skorajda brezpogojne zahteve po tem, da s tem projektom, seveda, ko bo končan, upravlja zgolj in nihče drug kot Cankarjeva knjižnica na Vrhniki, ker je to zahteva investitorja, zaveza v pogodbi in še in še, do vračanja denarja iz Norveškega mehanizma, če temu ne bo tako, smo prišli do okoliščin, v katerih je župan zaradi »nestrinjanja stroke v knjižnici in nekaterih občinskih svetnikov«, ustavil postopek, ki bi služil kot pravna podlaga za to, da s tem projektom upravlja Cankarjeva knjižnica in za način, s katerim bi izbirali upravljavca, predlagal javni razpis. Na vprašanja, od kod sedaj ta predlog, smo dobili odgovor, da je to odločitev »stroke« in da je bilo takrat, ko je bil za upravljavca predlagana Cankarjeva knjižnica, tako, sedaj je pa drugače, česar v naši listi preko njenega predstavnika v Občinskem svetu, nismo mogli sprejeti kot argumentirano dejstvo. Še vedno smo namreč prepričani, da je izhodišče problema glede izbire upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice v tem, da vodja projekta in njegov strokovni vodja, v investicijski dokumentaciji nista predvidela vseh možnih variant glede tega in jih tudi nista analizirala, pa bi jih v skladu z veljavnimi predpisi morala.

Občinska uprava je za izvedbo predlagala tudi 5 člansko komisijo, ki bi jo sestavljali 2 predstavnika Mestnega muzeja Ljubljana, 1 predstavnik občine in 2 predstavnika občinskega sveta.

S tem predlogom se velik del občinskih svetnikov ni strinjal in sprožena je bila obširna razprava. Utemeljitev potrebe po javnem razpisu s tem, da je to priložnost, da Zavod Ivana Cankarja lahko pripravi kakovosten poslovni načrt, da pa ga ne moremo direktno izbrati za upravljavca tega razstavišča, čeprav je morda za to najbolj primeren,  namreč tudi za nas in za našega predstavnika ni bila sprejemljiva, še posebej ne ob dejstvu, da bi v primeru, da se na prejšnji seji predlogu župana v Občinskem svetu ne bi dobesedno uprli, imeli že od 24. 9. 2015 upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, to je Cankarjeva knjižnica, in to brez kakršnega koli  poslovnega načrta. Vsekakor vas na tem mestu vabimo k pregledu magnetograma 7. Redne seje Občinskega sveta, v katerem si boste lahko podrobneje ogledali in prebrali celotno razpravo v zvezi s tem.

Po dolgi razpravi je bila pred glasovanjem o tej točki podana zahteva za odmor. Razmišljanja občinskih svetnikov NSI, SDS, SLS, SMC in LRVP so šla v smer, da o tem sploh ne bi glasovali. Nato pa smo sprejeli odločitev, da naj razpis bo, vendar nad tem ne bo bdela komisija, kot jo predlaga župan oziroma občinska uprava, ampak komisija, kot jo predlaga ta del občinskih svetnikov, to sta 2 predstavnika Mestnega muzeja Ljubljana in 3 občinski svetniki iz list, ki niso povezane z županom, to je 1 svetnik iz svetniške skupine NSI, svetnik iz svetniške skupine SDS in svetnik iz naše liste, to je Liste za RVP.

Takemu predlogu ni nihče nasprotoval, zato je bil sprejet sklep, da se za upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice objavi javni razpis s predhodno navedeno komisijo.

Sedaj pa za spremembo še nekaj dobrega, čeprav tudi v vsem pred tem ni bilo vse slabo.  To je predlog spremembe sklepa o uveljavljanju rezervacij v vrtcu. O tem je bilo govora že na prejšnjih sejah, vendar je bila ta točka prestavljena na to sejo Občinskega sveta. V zvezi s tem je občinska uprava predlagala, da lahko starši otrok, ki imajo otroke vključene v vrtec, uveljavljajo rezervacijo, to je začasen izpis otroka, enkrat letno, za obdobje najmanj enega meseca do največ dveh mesecev, in sicer v času med 1. Junijem in 30. Septembrom, rezervacijo pa bi lahko uveljavljali tudi izven tega obdobja, ko gre za več kot 30 dni do največ dveh mesecev neprekinjene odsotnosti otroka zaradi bolezni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila. V teh primerih bi starši plačali ne več 70% ampak 30% cene programa v vrtcu.

S slednjim se že na eni od prejšnjih sej ni strinjal predstavnik SDS, saj ej ocenil, da bi moral biti delež staršev v teh primerih nižji od 50% in primerljiv z deležem, ki ga plačujejo starši v drugih, predvsem sosednjih občinah in predlagal, da znaša ta delež 30% cene programa v vrtcu, s čemer se je strinjal tudi predstavnik naše liste, saj iz finančnih  podatkov, ki jih je na zahtevo predstavnika SDS pripravila občinska uprava izhaja, da tak način ne bi predstavljal posebne obremenitve  proračuna občine, saj bi znašal okvirno 30.000 EUR na leto.

Ob tem pa je predstavnik naše liste predlagal, da naj se obdobje, v katerem lahko starši otrok uveljavljajo t.i. poletno rezervacijo, iz spodnje meje 1 meseca, skrajša na 2 tedna, rezervacijo iz zdravstvenih razlogov pa lahko starši bolnih otrok uveljavljajo večkrat v letu in v katerem koli obdobju leta.

Po daljši razpravi v zvezi s tem je bil nato soglasno sprejet sklep, s katerim lahko starši otrok uveljavljajo rezervacijo, to je začasen izpis otroka, enkrat letno, za obdobje najmanj dveh tednov do največ dveh mesecev, in sicer v času med 1. Junijem in 30. Septembrom, rezervacijo pa lahko uveljavljajo tudi v primerih, ko gre za več kot 30 dni do največ dveh mesecev neprekinjene odsotnosti otroka zaradi bolezni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila. V obeh primerih pa bodo starši plačali ne več 50% cene programa v vrtcu. To je dobro in prav.

Tako, spet kar precej informacij s te seje, vendar verjamemo, da si jih zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Stališča Občinske uprave do predlogov LRVP

PripOU_1

PripOU_2

PripOU_3

 

PripOU_4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Objavljeno v Novičke, Občinska uprava, Seje OS | Pusti Komentar

Predlog Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016 – predlog sprememb in dopolnitev

Objavljeno v 16/11/2015 , lrvpadmin

Lista za razvoj vrhniškega podeželja daje v zvezi s predlogom Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 (v nadaljevanju: odlok), v predpisanem roku naslednji predloge njegovih sprememb in dopolnitev, in sicer:

Splošno k predlogu odloka:

Predlagamo, da se preveri zakonske možnosti, da se finančne službe vseh javnih zavodov v občini, kot tudi občinske uprave, združijo in vodijo centralizirano. Izdela se enotna metodologija za prikazovanje finančnih podatkov in poročil, tako pa naj bodo prikazane tudi v proračunu občine Vrhnika.

Obrazložitev:

V proračunu Občine Vrhnika za leto 2015 in v predlogu proračuna za leto 2016 (predvidevamo pa, da je bilo enako tudi v preteklih obdobjih) je poslovanje javnih zavodov prikazano zelo razpršeno in s tem tudi nepregledno. V kolikor želimo stroške poslovanja javnih zavodov v občini kot tudi občinske uprave same zmanjšati in zagotoviti njihovo preglednost, je nujno poenotenje njihovih finančnih služb, kar konec koncev pomeni tudi cenejše poslovanje tako občinske uprave, kot tudi javnih zavodov v občini, s tem pa zmanjšamo tudi možnosti malverzacij in zagotovimo njihovo obvladljivost.

Občinskim svetnikom in članom delovnih teles Občinskega sveta je s tem zagotovljen enoten prikaz poslovanja, ki je enostaven in vsem razumljiv in iz katerega bo enostavno razvidno, kako poslujejo posamezni javni zavodi in občinska uprava, in sicer po enostavnem principu: »toliko denarja dobim, toliko ga ustvarim in toliko v resnici stanem«.

Če za to obstajajo kakršne koli zakonske ovire naj se jih pojasni, sicer pa predlagamo, da začne župan s čimprejšnjim zagotavljanjem, spremljanjem in izvajanjem takega prikaza poslovanja javnih zavodov in občinske uprave.

K besedilnemu delu odloka:

K 8. členu:

V zvezi s predlogom prvega odstavka 8. člena odloka predlagamo, da se 2a. člen Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika spremeni tako, da se:

  • delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije v ceste iz dosedanjih 30% poveča na 50%,
  • delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije vodovod se iz dosedanjih 30% poveča na 50%,
  • delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije v javno razsvetljavo pa se iz dosedanjih 25% poveča na 50%,

temu ustrezno pa se zniža delež sofinanciranja s strani krajanov.

Dodatna potrebna sredstva v okvirni višini 7.000 EUR se za leto 2016 razporedijo na postavko 4205 »Investicijsko vzdrževanje in izboljšave«, zagotovijo pa se iz proračunske postavke 13225 »Pločnik Betajnova«, konto 420401 in NRP projekt OB 140-14-0025, ki se iz 681.000 EUR zniža na 674.000 EUR.

Obrazložitev:

Na podlagi podatkov o investicijah preko KS od leta 2010 do leta 2015 je razvidno, da je povprečni letni delež sofinanciranja v navedeno komunalno infrastrukturo s strani občanov 24.968 EUR, Občine Vrhnika pa 21.644 EUR. Predlagana razbremenitev krajanov tako predstavlja okvirno 7.000 EUR, ki se tako prenese na delež sofinanciranja Občine Vrhnika.

Ob tem poudarjamo, da je bilo največ teh investicij v letih 2014 in 2015, tako da realno ni pričakovati, da se bo ta dinamika ohranila tudi v letu 2016. Dodatna sredstva se prerazporedijo iz postavke 18066 DRL Ljubljanica, ki znaša 40.110,54 EUR.

V zvezi s tem je pomembno tudi to, da občani za uporabo te komunalne infrastrukture plačujemo določene dajatve, in sicer za vodovod  omrežnino, za kanalizacijo omrežnino, kanalščino in okoljske dajatve itd, za vse našteto pa plačamo tudi komunalni prispevek.

K 13. členu:

V zvezi s predlogom 13. člena predlagamo:

  1. a) da se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi pisnega sklepa župana o potrditvi investicijske dokumentacijo in potrditve Občinskega sveta«.
  2. b) da se četrti odstavek spremeni tako, da se v prvih treh vrsticah glasi: »Dokumente identifikacije investicijskih projektov, predinvesticijske zasnove, investicijske programe, novelacije investicijskih programov in ostalo investicijsko dokumentacijo«.

Obrazložitev:

K predlogu a:

Sklep o potrditvi investicijske dokumentacije opredeljujejo določila 18., 19. in 20. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 60/2006 in 54/2010 (v nadaljevanju: uredba), po katerih se investitor do investicijskega dokumenta opredeli s pisnim sklepom. Tako se na primer odgovorna oseba investitorja (v našem primeru je to župan) skladno z 18. členom uredbe do dokumenta  identifikacije investicijskega projekta opredeli tako, da s pisnim sklepom:

  • potrdi dokument identifikacije investicijskega projekta in s tem odobri pripravo predinvesticijske zasnove ali investicijskega programa oziroma v izjemnih primerih izvedbo investicije,
  • zavrne dokument identifikacije investicijskega projekta z navedbo razlogov predlagatelju.

Pisni sklep, ki je bil izdan pri obravnavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta, je obvezna priloga tega dokumenta. Podobno velja tudi za potrditev predinvesticijske zasnove (PIZ) in investicijskega programa (19. in 20. člen uredbe), kakor tudi za novelacijo investicijskega programa, ki jo je potrebno izdelati, kadar je prišlo do večjih sprememb. Vsakega od teh dokumentov investitor potrdi ali pa zavrne, sklepi, podpisani s strani odgovorne osebe, pa so skladno z uredbo tudi obvezna priloga in torej sestavni del posameznega investicijskega dokumenta.

K predlogu b:

Pri tem predlogu sprememb in dopolnitev gre zgolj za uskladitev  z določbami uredbe, ki določa vrstni red oziroma zaporedje investicijskih dokumentov.

K 17. členu:

Predlagamo, da se v prvem odstavku podrobneje navede, ali gre za novo zadolžitev v letu 2016 ali za skupno zadolžitev v letu 2016, skupaj s preteklimi zadolžitvami, ki s strani občine še niso odplačane.

Obrazložitev:

Obravnavana določba je nejasna, saj iz nje ni razvidno, ali gre za načrtovano novo zadolžitev v letu 2016 ali za predvideno skupno zadolžitev, ki zajema tako morebitno novo zadolževanje v prihodnjem letu, skupaj z zadolžitvami iz preteklih obdobij. V kolikor pa želimo pregleden odlok o proračunu občine, mora biti med drugim povsem jasno tudi to, kakšno je stanje dolga na določen datum, kakšne so prioritete po investicijskem financiranju in v kakšni višini se je potrebno v ta namen zadolžiti.

Ob temu tudi predlagamo, da naj bo prednostni cilj usklajevanja proračuna za leto 2016 njegova čim večja uravnoteženost z izvajanjem razvojnih in drugih projektov in programov, in sicer na podlagi jasnih in preglednih prioritet in meril, sama določba odloka, ki dopušča zadolževanje zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki, pa je po naši oceni neustrezna in predvsem preveč tvegana.

K posameznim proračunskim postavkam:

K sekciji VII. Zadolževanje in VIII. Odplačila dolga:

Predlagamo, da se ta proračunska postavka uredi tako, da bo iz nje jasno razvidno:

  • koliko znaša dolg občine do 31. 12. 2015,
  • koliko tega dolga je občina odplačala do 31. 12. 2015,
  • kakšna je kreditna sposobnost občine,
  • za kakšen znesek se namerava občina zadolžiti v letu 2016,
  • za katere investicije se namerava občina zadolžiti v letu 2016.

Obrazložitev:

Iz teh postavk ni razvidno,  koliko znaša dolg občine do 31. 12. 2015, koliko tega dolga je občina že odplačala do 31. 12. 2015 in kakšno je stanje tega dolga na dan 31. 12. 2015 ter za kakšen znesek se namerava občina zadolžiti v letu 2016 in za katere investicije. Menimo, da so ti podatki temelj za odločanje Občinskega sveta o morebitnem dodatnem zadolževanju občine, zato je predlagana dopolnitev po našem mnenju nujna.

K proračunskemu uporabniku 1302 »Cestni promet in infrastruktura«:

V zvezi s tem zahtevamo podrobno pojasnilo, ali je bil izdelan celovit načrt gradnje in rekonstrukcije cest, javne razsvetljave in pločnikov v pristojnosti občine kot investitorja, ali so bili izdelani kriteriji za določitev prioritet obnove cestne infrastrukture in kje so bili objavljeni.

Menimo, da so ocenjene vrednosti teh investicij pretirane, ob tem pa tudi ni znano, kako so bili izvedeni postopki javnega naročanja oziroma oddaje javnih naročil za te projekte oziroma investicije. Nesporno pa je tudi, da bi morale biti vse te investicije skladno s tretjim odstavkom 4. člena uredbe zajete v enotni investicijski dokumentaciji.

Sicer ne zatrjujemo, da vsi ti projekti niso potrebni, vendar ocenjujemo, da v proračun niso uvrščeni na podlagi preglednih kriterijev.

Primer: PPG 13212 »Ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike«, konto 420401, NRP projekt OB140-14-0007.

V zvezi s tem primerom ocenjujemo, da je navedena investicija nepremišljena in nepotrebna, saj menimo, da je treba kolesarsko in pešpot za vse tiste, ki se bodo iz Kulturnega centra morebiti odpravili na ogled izvirov Ljubljanice v Retovju in v Močilniku, urediti po obstoječih cestah in pločnikih, to je preko Jelovškove ulice, Stare ceste in Voljčeve ceste, v tem delu pa je treba urediti predvsem križišče Tržaške ceste pri Kulturnem centru in Voljčeve ulice s Tržaško cesto ter urediti promet na Stari cesti skladno z že danimi pobudami stanovalcev.

V primeru pristopa k celoviti ureditvi kolesarske poti skozi Vrhniko pa menimo, da jo je treba urediti do občinske meje z občino Logatec, ki kolesarsko stezo že ima in ne le skozi samo središče Vrhnike.

Ob tem tudi predlagamo, da se na vseh odsekih, kjer se načrtuje gradnja ali prenova lokalnih cest, predvidi hkratna ureditev kolesarskih stez in v ta namen pripravi in pridobi potrebno dokumentacijo. Gre za naslednje odseke lokalnih cest:

  • PPG13218 »Rekonstrukcija LC Podčelo-Podlipa«, PP 420402, NRP projekt OB140-14-0018,
  • PPG 13221 »Rekonstrukcija LC Bevke-Drenov grič«, PP 420402, NRP projekt OB140-14-0021,
  • PPG 13228 »Pločnik Verd-Podgora«. PP 420401, NRP projekt OB140-15-0002,
  • PPG 13239 »Most Ljubljanica«, PP 420401, NRP projekt OB140-15-0043.

Ocene višine potrebnih sredstev v ta namen na teh odsekih ne moremo podati, ker nam niso znani podatki o tem, koliko finančnih sredstev je potrebnih za pripravo ali spremembo potrebne dokumentacije.

Potrebna sredstva iz občinskega proračuna pa se naj glede na celotni kontekst zagotovijo iz PU 1803, NRP projekt OB140-13-0007 Doživljajsko razstavišče.

Vsekakor ocenjujemo, da je ob gradnji ali rekonstrukciji lokalnih cest in pločnikov smiselna sočasna ureditev kolesarskih stez in da tudi s tega vidika povežemo znamenitosti Ljubljanice in Barja ter Keltske, staro rimske in koliščarske zgodovine  s kolesarskimi stezami, ki so kot investicija vložek v prihodnost in predstavljajo možnost neposrednega vira dohodka gostincem in trgovcem na Vrhniki in njeni okolici ter s tem tudi dohodka občinskemu proračunu in jih tovrstnim gostom in obiskovalcem prikažemo na enega najbolj pristnih načinov.

K proračunskemu uporabniku 4003 – Oddelek za družbene dejavnost in gospodarstvo:

Predlagamo, da se nova proračunska postavka 18067 »Razpis-planinske koče«, konto 431000 in NRP projekt OB140-15-0050, poveča na 40.000 EUR

V okviru proračunskega uporabnika 4004 – Oddelek za okolje in komunalo se za vrednost 40.000 EUR zniža proračunska postavka 13239 »Most Ljubljanica«, konto 420401 in NRP projekt OB140-15-0043, iz dosedanjih 900.000 EUR na 860.000 EUR.

Obrazložitev:

Gradnja nove planinske koče na Planini nad Vrhniko, ki jo načrtuje Planinsko društvo Vrhnika, poleg samega povečanja gabaritov koče, ki bodo omogočali njeno normalno poslovanje, pomeni dodatno pridobitev za celotno Občino Vrhnika v vseh pogledih, tako glede možnosti večjega enkratnega sprejema obiskovalcev, kot tudi zaradi zagotavljanja sanitarno higienskih normativov, ki veljajo za planinske koče, predvsem pa zaradi možnosti povečane turistične ponudbe v občini, ki jo bo novo zgrajena planinska koča zagotavljala.

Z novimi kapacitetami bo omogočeno tudi izvajanje vseh tistih dejavnosti, ki do sedaj v tem okolju niso bile mogoče, in sicer od seminarskega turizma v večjem obsegu, to je 50 udeležencev sočasno, izvajanje programov šole v naravi, in to ne le za učence vrhniških osnovnih šol, ampak tudi za učence drugih osnovnih šol tako v regiji, kot tudi v Sloveniji, omogočanje preživljanja dvo ali večdnevnih počitnic in drugo.

Nova koča vsekakor ponuja veliko dodatnih možnosti in priložnosti ne le za Planinsko društvo in Vrhničane, ampak tudi za občino, društva in zavode v občini, ki delujejo na področju turizma, zato je vlaganje v izgradnjo nove planinske koče ne le smiselno, ampak tudi potrebno.

Ob tem predlagamo, da se pri istem proračunskem uporabniku odpre še ena proračunska postavka 11013 »Razvoj turističnih kmetij«, z ustreznim kontom z naslovom »Priprava programa razvoja turističnih kmetij« in NRP projektom, na katerem se doda 25.000 EUR.

V okviru istega proračunskega uporabnika pa se v ta namen:

  • za vrednost 10.000 EUR zniža proračunska postavka 14014, konto 402900, in sicer podkonto 40299909 za 5.000 EUR, podkonto 40299910 za 3.000 EUR, podkonto 40299911 pa za 2.000 EUR,
  • za vrednost 10.000 EUR zniža proračunska postavka 05002 »Lokalni energetski koncept«, konto 402999,
  • za vrednost 4.000 EUR zniža proračunska postavka 11014 »Oskrba zapuščenih živali«, konto 402999,
  • za vrednost 1.000 EUR zniža proračunska postavka 18031 »Zavod Ivana Cankarja-šport«, konto 432300.

Obrazložitev:

Na Vrhniki so v  zadnjem času v porastu različne aktivnosti, povezane s turizmom, povečevanje prenočitvenih zmogljivosti pa tudi eden od ciljev Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika. Spremenjene gospodarske razmere so namreč povzročile, da se spogledujemo z dejavnostmi, ki v preteklosti niso bile povsem značilne za Vrhniko. Ureditev mesta Ljubljana in njegov turistični razcvet v zadnjih letih ter možnosti novih zaposlitev in prihodkov pa nujno zahtevajo razmišljanje o tem, kako se priključiti temu turističnemu toku.

Ene od možnosti , kako iz te turistične pogače odrezati sebi vsaj znaten del, je tudi razvoj turističnih kmetij na Vrhniki in zagotavljanje tovrstne ponudbe na trgu turističnih storitev.

Za uspešen  začetek in nadaljnji razvoj turističnih kmetij na Vrhniki  je potrebno vzpodbuditi  nosilce turizma v občini Vrhnika, da skupaj pripravijo program  povečanja nastanitvenih in gostinskih možnosti v občini. Občanom, ki imajo na kmetijah dovolj prostora, da bi lahko sprejeli turiste in ki ustrezajo zahtevam za njihovo preureditev v turistične kmetije, pa je treba predstaviti tovrstno turistično ponudbo in nuditi vso potrebno podporo in izobraževanje, ki je potrebno za kvalitetno pripravo in kasnejše izvajanje te storitve. S tem namenom pa se za vse zainteresirane občane organizira in zagotavlja tudi nudenje pravno-administrativne pomoči, ki je potrebna pri registraciji ustrezne oblike delovanja in pri pridobivanju potrebne dokumentacije in dovoljenj za izvajanje te dejavnosti.

K Načrtu razvojnih programov:

V zvezi s projekti v Načrtu razvojnih programov pričakujemo:

  • da občinska uprava za vse investicijske projekte, za katere je predlagana vključitev v Načrt razvojnih programov, sočasno z gradivom za obravnavo osnutka Odloka o proračunu občine, občinskemu svetu skladno s 4. členom ter , 19. in 20. členom uredbe, predstavi tudi investicijsko dokumentacijo za posamezni projekt, skupaj s sklepom župana o potrditvi te investicijske dokumentacije,
  • da občinska uprava za vse investicijske projekte iz Načrta razvojnih programov, ki so v fazi izvajanja, kot na primer projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, cestno prometna infrastruktura idr., pred obravnavo osnutka Odloka o proračunu občine, Občinskem svetu skladno z 15. členom uredbe predstavi poročilo o izvajanju posameznega investicijskega projekta,
  • da občinska uprava za investicijske projekte iz Načrta razvojnih programov, ki so bili v tekočem letu zaključeni, kot na primer obnova Cankarjevega doma ipd., pred obravnavo osnutka Odloka o proračunu občine, Občinskem svetu skladno z uredbo predstavi zaključno poročilo investicijskega projekta,
  • da občinska uprava za vse investicijske projekte iz Načrta razvojnih programov, ki so bili zaključeni v obdobju enega leta, kot na primer projekt Čista Ljubljanica, projekt Energetska sanacija Glasbene šole ipd., pred obravnavo osnutka Odloka o proračunu občine, Občinskem svetu skladno z 16. členom uredbe predstavi poročilo o spremljanju rezultatov in učinkov investicijskega projekta.

 

Zaključek:

Na podlagi vsega navedenega ocenjujemo obravnavani predlog Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 kot delno ustreznega in predlagamo, da se ga uskladi z našimi predlogi sprememb in dopolnitev.

S spoštovanjem,

mag. Viktor Sladič

predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

Občinski svetnik

Objavljeno v Novičke, Občinska uprava, Proračun | Pusti Komentar

SOBE, ROOMS, CAMERE, ZIMMER FREI – ODDAJANJE TURISTIČNIH SOB V ZASEBNI LASTI GOSTOM IN TURISTOM VRHNIKE

Objavljeno v 29/10/2015 , lrvpadmin

Na Vrhniki so v  zadnjem času v porastu različne aktivnosti, povezane s turizmom, povečevanje prenočitvenih zmogljivosti pa tudi eden od ciljev Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika. Spremenjene gospodarske razmere so namreč povzročile, da se spogledujemo z dejavnostmi, ki v preteklosti niso bile povsem značilne za Vrhniko. Ureditev mesta Ljubljana in njegov turistični razcvet v zadnjih letih ter možnosti   novih zaposlitev in prihodkov so tudi nas privedle do razmišljanj, kako se priključiti temu turističnemu toku.

zimmer freiEne od možnosti , kako iz te turistične pogače odrezati sebi vsaj znaten del, je oddajanje zasebnih sob gostom in turistom.

Za uspešen  začetek in nadaljnji razvoj oddajanja zasebnih sob oziroma sobodajalstva  je potrebno vzpodbuditi  nosilce turizma v občini Vrhnika, da skupaj pripravijo program  povečanja nastanitvenih možnosti v občini. Občanom, ki imajo v svojih hišah ali na kmetijah dovolj prostora, da bi lahko sprejeli turiste, se predstavi  tovrstno turistično ponudbo in nudi vso potrebno izobraževanje, ki je potrebno   za kvalitetno izvajanje te storitve. S tem namenom pa se za vse zainteresirane občane organizira in zagotavlja tudi nudenje pomoči, potrebne pri registraciji ustrezne oblike delovanja in pri pridobivanju potrebne dokumentacije in dovoljenj za izvajanje te dejavnosti.

In kaj moramo vedeti, preden se odločimo za tako dejavnost ?

Oddajanje sob ali sobodajalstvo

Sobodajalstvo je gospodarska dejavnost, ki zajema nudenje nastanitve z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši.

Sobodajalci so lahko fizične osebe,  vpisane v Poslovni register Slovenije pri AJPES, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, v različnih časovnih obdobjih), gostom pa nudijo do 15 ležišč. V primeru daljšega oddajanja ali večjega števila sob  je potrebno izbrati drugo obliko registracije dejavnosti, kot na primer samostojni podjetnik, gospodarska družba z ustrezno dejavnostjo, dopolnilna dejavnost na kmetiji, samostojni podjetnik, kot dopolnilna dejavnost in drugo.

Če bomo dejavnost registrirali kot fizična oseba, to je sobodajalec, moramo opraviti vpis dejavnosti v Poslovni register Slovenije pri AJPES u. Vse obrazce in navodila pridobimo na spletnih straneh ali v izpostavah AJPES.  Na osnovi  podatkov iz Poslovnega registra  nato Davčni urad vpiše sobodajalca v davčni register, in sicer kot fizično osebo, ki opravlja dejavnost.

POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI OBJEKT, APARTMA  ALI SOBE, KI JIH NAMERAVAMO ODDAJAT

A. Dokazilo o lastništvu

Sobodajalec mora imeti dokazilo o lastništvu stanovanja ali počitniške hiše, kjer se opravlja gostinska dejavnost. Če ni lastnik stanovanja ali počitniške hiše, ali če še ni vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, mora izkazovati pravico razpolaganja s stanovanjem ali počitniško hišo z najemno pogodbo, podnajemno pogodbo, soglasjem solastnikov, sklepom o dedovanju, overjeno kupoprodajno pogodbo ali darilno pogodbo.

B. Uporabno dovoljenje za objekt ali tisti del objekta, v katerem so nastanitve

Uporabno dovoljenje v skladu z namembnostjo objekta (za stanovanjske prostore) je dolžan pridobiti investitor po zaključku gradnje in pred predajo objekta v uporabo.

Če nameravamo  opravljati gostinsko dejavnost kot sobodajalec:

  • v stanovanjskih prostorih, zgrajenih pred 31. 12. 1967,
  • v enostanovanjski stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja (do 1. 1. 2003) in evidentirani v zemljiškem katastru ali
  • v stanovanju v etažni lastnini, rekonstruiranem na podlagi gradbenega dovoljenja (do 1. 1. 2003) ali na podlagi priglasitve (pred 9. 11. 1996),

lahko uporabno dovoljenje nadomešča potrdilo o obstoju uporabnega dovoljenja po samem zakonu ali drugo dokazilo, da gre za take prostore.

C. Pogoji, predpisani s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/2014):

Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (turistične kmetije), pogoje glede zunanjih površin gostinskih obratov in pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov ter pogoje glede minimalnega obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah.

Minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti se nanašajo na:

  • označevanje gostinskega obrata,
  • zunanje površine gostinskega obrata,
  • poslovne prostore v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah,
  • opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in kmetijah,
  • opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata.

Minimalni obseg storitev za opravljanje gostinske dejavnosti se nanaša na:

  • posamezne vrste gostinskih obratov,
  • sobodajalce,
  • kmetije,
  • opravljanje gostinskih storitev zunaj gostinskega obrata.
    • Več o tem in o zahtevah za posamezno vrsto dejavnosti pa si lahko preberete v uvodoma citiranem pravilniku (link).

Opravljanje gostinske dejavnosti pri sobodajalcih:

Sobodajalec oddaja gostom sobe, stanovanje ali hišo. Glede zahtev za opremljenost sobe sobodajalca, se smiselno uporabljajo določbe 15. do 19. člena (link) tega pravilnika. Določila glede umivalnika v sobi, velikosti sobe in postelje niso obvezna.

Stanovanje ali hiša mora imeti:

  • eno ali več opremljenih sob,
  • kuhinjo ali prostor za pripravo jedi (kuhinjsko nišo),
  • kopalnico in stranišče.

Stanovanje, ki ustreza predpisanim pogojem za apartma, se lahko oddaja kot apartma.

Sobodajalec nudi:

  • nastanitev,
  • storitve v zvezi z nastanitvijo,
  • čiščenje in vzdrževanje prostorov,
  • neobvezno zajtrk.

Če sobodajalec nudi gostom nastanitev z zajtrkom, mora imeti urejen prostor za pripravo in strežbo zajtrka (če se zajtrk ne streže v sobo). Za pridobitev mednarodne oznake »Bed and Breakfast« ali »B&B« je prostor za pripravo  in strežbo zajtrka obvezen.

D. Pogoji, predpisani s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/08, 80/08, 115/08 in 72/09):

Ta pravilnik, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2009, vpeljuje nov in sodoben sistem kategorizacije nastanitvenih obratov. Kategorijo nastanitvenega obrata določi gostinec, sobodajalec oziroma kmet, ki izvaja gostinsko dejavnost v nastanitvenem obratu  v skladu s standardi, ki so za posamezno vrsto nastanitvenega obrata oziroma kategorijo določeni v  tem pravilniku (link).

Kategorijo sobe se označi z številom zvezdic, v primeru  sob na kmetiji pa s številom jabolk. Glede na opremo in kvaliteto bivanja je možno pridobiti kategorijo od 1 do 5 zvezdic ali jabolk.  Do vključno tretje kategorije lahko opravimo samoocenitev, za pridobitev višje kategorije pa mora ocenitev opraviti pooblaščeni ocenjevalec, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika. Kategorizacijo se opravi  elektronsko na spletnih straneh Javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija).

V procesu kategorizacije sobe se na osnovi podatkov o vrsti objekta in stopnji opremljenosti pridobi evidenčni list, kategorizacijski list in poročilo o samoocenitvi oziroma ocenitvi nastanitvenega obrata.

Podpisane dokumente je  potrebno hraniti v  prostorih, ki jih oddajamo.

Kategorijo s številom zvezdic ali jabolk mora biti vidno označena na zunanji strani objekta, oblika označevalnih tabel pa je predpisana v 4. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.

E. Pridobitev soglasja solastnikov:

V primeru večstanovanjske hiše je potrebno pridobiti tudi soglasje solastnikov, ki imajo več kot ¾ (tri četrtine) solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo na prostore, kjer se bo opravljala dejavnost.

IZVAJANJE STORITVE ODDAJANJA SOB Z ZAJTRKOM ALI BREZ

Upoštevati moramo obveznosti, ki jih določajo naslednji zakoni oziroma predpisi:

  • Zakon o gostinstvu (Zgos),
  • Poročanje o številu prenočitev in znesku pobrane turistične takse,
  • Obveznosti stanodajalcev v gostinskem in turističnem objektu pri prijavi začasnega prebivališča (vodenje knjige gostov).

A. Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo):

Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

Gostinska dejavnost, ki po tem zakonu obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

  • poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;
  • pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);
  • pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;
  • pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;
  • pogoje, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;
  • pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
    • Več o tem in o zahtevah za izvajanje gostinske dejavnosti pa si lahko preberete v uvodoma citiranem zakonu (link).

 

B. Poročanje o številu prenočitev in znesku pobrane turistične takse:

Zavezanci, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, mesečno poročajo o številu prenočitev in znesku pobrane turistične takse.

Zavezanci  nakazujejo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine. V istem roku so zavezanci dolžni predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu tudi mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse.

Zavezanci morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista in razlog morebitne oprostitve plačila turistične takse.

C. Obveznosti stanodajalcev v gostinskem in turističnem objektu pri prijavi začasnega prebivališča (vodenje knjige gostov):

Stanodajalec oziroma sobodajalec mora posameznika, ki se začasno nastani v turističnem ali gostinskem objektu, prijaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem prihodu, ne glede na trajanje njegove nastanitve.

Stanodajalec, pri katerem se gosti začasno nastanijo v turističnih in gostinskih objektih, mora voditi knjigo gostov s kopijo. Stanodajalec mora za vodenje knjige gostov vložiti vlogo za izdajo odločbe o načinu vodenja evidence gostov in posredovanja podatkov iz nje. Knjiga gostov s kopijo se lahko vodi ročno ali računalniško (v okviru sistema histor, e-gost ali na disketi).

Ročno vodenje knjige gostov pomeni, da mora stanodajalec gosta osebno prijaviti pristojni policijski postaji, medtem ko računalniško vodenje preko sistema histor pomeni, da stanodajalec prijavi gosta pristojni policijski postaji po elektronski poti, kar je podrobneje opisano na spletni strani http://www.policija.si/portal/eGost/index.php.

Stanodajalec mora knjigo gostov s kopijo dati pristojni upravni enoti v overitev. Podatke iz evidence gostov mora hraniti eno leto od dneva vpisa posameznika v evidenco, nato pa jih uničiti. Pri ročno vodeni evidenci gostov mora stanodajalec sestaviti ustrezen zapisnik o uničenju, medtem ko mora pri računalniško vodeni evidenci gostov podatke o gostih izbrisati iz svoje programske opreme in uničiti tudi varnostne kopije.

D. Davčni vidik pri oddajanju sob v turistične namene.

Registrirane fizične osebe kot sobodajalci so obdavčeni z dohodkom iz dejavnosti.. Davčno osnovo lahko ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih stroškov ali pa se pri tem upoštevajo normirani stroški. Normirani stroški so določeni v višini 70%, ostanek prihodka pa je obdavčen z 20% davčno stopnjo. Plačevati je potrebno pavšalni znesek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

V roku 8 dni od vpisa dejavnosti v Poslovni register Slovenije je potrebno določiti planirani obračun dohodkov iz dejavnosti na osnovi ocene prihodkov in podatke sporočiti FURSu.  Na osnovi te ocene prihodkov je mesečno potrebno plačevati akontacijo  dohodnine za prvo leto delovanja, za nadaljnja leta pa na osnovi prihodkov preteklega leta.

Do 31. marca je potrebno oddati obračun davčne osnove za preteklo leto, ki je osnova za določitev akontacije dohodnine za tekoče leto. Izvede se tudi poračun dohodnine glede na  medletna vplačila.

Uporaba davčne blagajne

Od 01.01.2016 bo tudi za sobodajalce obvezna uporaba  davčne blagajne. Uporabljali bodo lahko brezplačno aplikacijo-davčno blagajno, ki bo na voljo na spletni strani Fursa.

E. Dodatne informacije

Koristne dodatne informacije lahko pridobite na spletni stani zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.

Zaključek:

Zapleteno? Morda. A se bo lahko z ustreznimi napotki, zbranimi na enem mestu, lahko marsikdo odločil za to pot. Vendar je tudi pri tej dejavnosti, tako kot pri vsaki drugi, ali pa vsaj veliki večini, potrebno zavedanje, da le načrtno in dolgoročno usmerjeno delo, še posebej na področju turizma, lahko prinese določen rezultat. In če resnično želimo na turističnem zemljevidu nadaljevati uspešno rast Vrhnike, kot prepoznavno turistično točko, je prav vsaka poteza slehernega posameznika v to smer izjemnega pomena.

To ne pomeni, da bomo ali pa da moramo jutri oddati 500 sob ali apartmajev v zasebni lasti, ampak da se tega dela, lahko mu rečemo projekta, lotimo strpno in preudarno. To pomeni čez nekaj mesecev morda 5 sob ali dva apartmaja na primer v Blatni Brezovici, za tem turistična kmetija v Zaplani, Podlipi  ali na Pokojišču. Čez čas pa tudi njihova širitev še po drugih vaseh ter povezovanje in vklapljanje obstoječe gostinske dejavnosti v to skupno turistično ponudbo. Čez dve ali pa tri leta pa lahko tudi prevzemanje večjega števila dvo ali več dnevnih turističnih gostov iz Ljubljane na Vrhniko in zaokroževanje celovite turistične ponudbe, ki bo poleg ostalega temeljila na široki paleti ponudbe prenočišč na Vrhniki z pridobljeno mednarodno oznako »Bed and Breakfast«, turističnih kmetij, motelov in kampov.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Informacija o poteku 5. seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo

Objavljeno v 17/10/2015 , lrvpadmin

Dne 13.10.2015 je potekala 5. seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, na kateri je bila ponovno obravnavana Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v občini Vrhnika ter predstavljen osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016, in sicer v delu, ki je v pristojnosti tega odbora in ki se nanaša na projekte, katerih nosilec je Oddelek za okolje in komunalo.

Prvo točko je sicer Občinski svet že obravnaval na svoji 6. redni seji, na kateri pa je bil v zvezi s to točko sprejet sklep o spremembi časovne omejitve parkiranja pred vrtcem Želvica in OŠ Ivana Cankarja (Janeza Mraka) na tržaški cesti 2, ki naj bi veljala me delavnikom od 08.00 do 17.00 ure in ne od 06.00 do 19. ure, kot je bilo sprva predlagano, v soboto pa od 08.00 do 12.00 in ne od 08.00 do 13.00, kot je bilo to po prvotnem predlogu.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo v zvezi s časovno omejenim parkiranjem na Vrhniki svoje stališče že podali in ga tudi objavili v prejšnji številki Našega časopisa, zato naš predstavnik v odboru na tej seji o tem ni razpravljal. Se pa je seveda s predlogom časovne omejitve parkiranja na prej omenjenih lokacijah strinjal, saj je to pozitivno za vse tiste starše oziroma vse tiste, ki zjutraj vozijo otroke v šolo in v vrtec, samega glasovanja o spremembah in dopolnitvah te odredbe pa se je zaradi že podanega stališča v zvezi s tem, vzdržal.

Tudi pri drugi točki, to je obravnavi dela osnutka Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016 posebnosti ni bilo. S strani našega predstavnika v odboru je bilo izpostavljeno vprašanje glede določanja prioritet gradenj in vzdrževanja, predvsem lokalnih cest, saj iz gradiva ni razvidno, po kakšnih merilih se določa nabor cest in druge infrastrukture, ki je predmet urejanja. Sicer se z urejanjem in gradnjo te vrste opreme strinjamo, vendar želimo predvsem to, da se izvaja pregledno.

V zvezi s tem se tudi ni strinjal z izgradnjo pločnika in kolesarske steze ob vrhniškem klancu med Kulturnim centrom in križiščem s Tržaško cesto pri bivši “ubožnici”, saj je varnost otrok, kar je razlaga za upravičenost tega projekta, po našo oceni že zagotovljena skozi Gradišče in mimo cerkve Sv. Pavla, pri čemer pa je seveda treba zagotoviti varen prehod otrok preko Tržaške ceste na obeh odsekih, to je pri Siliku in križišču za Močilnik, kar smo podrobno opisali že v naši obravnavi proračuna za leto 2015.

Je pa na tej seji naš predstavnik tudi predlagal, da se delež financiranja gradenj lokalnih cest in javne razsvetljave spremeni tako, da se zmanjša delež občanov in sorazmerno poveča delež občine. V zvezi s tem predlogom je bil po daljši razpravi sprejet sklep, da občinska uprava pripravi pregled stroškov financiranja teh gradenj, in sicer za obdobje zadnjih 5 let in ga priloži gradivu za sejo Občinskega sveta. Ocena članov odbora je namreč bila, da predlagan način ne ogroža tovrstnih investicij, saj to po ocenah znaša zgolj pd 10.000 do 15.000 EUR večjo obremenitev občinskega proračuna, n še to le v primeru, če bi se tovrstno sofinanciranje izvajalo v vseh Krajevnih skupnostih.

S tem pa je bila ta seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo tudi zaključena.

Objavljeno v Novičke, Proračun, Seje OEI | Pusti Komentar

Smrad na Vrhniki – predlog koncepta reševanja problema onesnaženja z neprijetnim vonjem

Objavljeno v 14/10/2015 , lrvpadmin

Smrad je vonjava, ki jo ljudje zaznavamo kot neprijetno. Gre za mešanico snovi v zraku, ki preko nosnih receptorjev v možganih tvorijo odziv, ki neugodno vpliva na naše počutje. Dolgotrajen smrad lahko povzroči dolgotrajen stres, ki ima za posledico to, da človek ob vsakem srečanju z isto vrsto smradu bolj burno odreagira, dolgoročno pa lahko pripelje tudi do določenih okvar zdravja.

Smrad je kot onesnaževalec bivalnega okolja v občini Vrhnika intenzivno prisoten že več let. Sprva je dolga leta povzročala smrad IUV – Industrija usnja Vrhnika,v zadnjih letih pa se je začel pojavljati kot posledica delovanja obeh kompostarn, v zadnjih mesecih pa nas je presenetil še na drugem koncu Vrhnike, in sicer kot posledica domnevno tehnične okvare v delovanju čistilne naprave, ki je v lasti podjetja Siliko d.o.o..

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo po teh zadnjih primerih onesnaženja temu problemu posvetili precej pozornosti in prišli do naslednjih ugotovitev:

Smrad kot neprijetno vonjavo lahko spremljamo in vrednotimo na več načinov oziroma z različnimi metodami. V osnovi sta to dve metodi, in sicer metoda ocenjevanja vonja in metoda določitve koncentracije vonja.

Metoda ocenjevanja vonjav s pomočjo vohljačev ali elektronskih nosov, strokovno panelistov, se izvaja na podlagi nemškega standarda po metodi VDI 3940, pri kateri iz vzorčno odvzetega zraka iz območja, onesnaženega z neprijetnim vonjem oziroma smradom, ocenjujemo intenziteto neprijetnih vonjav, ki jih lahko na koncu razvrstimo kot smell (smrad ali smrdi) ali pa kot foul smell (ogaben vonj).

S to metodo sicer lahko ocenimo stanje na obravnavanem območju, vendar je problem te metode v tem, da ne gre za metodo, ki bi bila kot ustrezna opredeljena v evropskih dokumentih in kot taka tudi ni priznana oziroma verodostojna, poleg tega, da gre zgolj za ocenjevalno metodo, pa ima pa tudi druge pomanjkljivosti in s strani Evropske Unije ni predpisana kot ustrezna, zato ji v tako imenovanih onesnaževalskih krogih tudi oporekajo in rezultatov, pridobljenih s to metodo, ki so poleg vsega tudi  izredno nezanesljivi, ne priznavajo.

V Evropski Uniji obstaja vrsta nacionalnih, regionalnih in občinskih predpisov, ki določajo merila in metode za merjenje vonja. Že nekaj časa je sprejet Evropski standard za merjenje vonjav z metodo dinamične olfaktometrije EN 13725:2003/AC:2006 Air quality – Determination of odour concentration by dynamic olfactometry (Kakovost zraka – Določevanje koncentracije vonja z dinamično olfaktometrijo), ki ga Evropska Komisija priznava kot uradno metodo za določitev koncentracij vonja oziroma smradu v vzorcih zraka (Integrated Pollution Prevention and Control – IPPC – Reference document on the general principles of monitoring – Annex 2.1), ki ga je prevzela tudi Republika Slovenija kot SIST EN 13725:2003/AC:2006 Air quality – Determination of odour concentration by dynamic olfactometry (Kakovost zraka – Določevanje koncentracije vonja z dinamično olfaktometrijo) in ga je mogoče pridobiti na Slovenskem inštitutu za kakovost  (www.sist.si).

V letih 2014 -2015 je bil na ravni Evropske Unije pripravljen tudi dokument s seznamom glavnih regulativ dokumentov v EU, ki so ga nekatere države članice EU, ki so tudi članice delovne skupine CEN/TC264/WG2 – olfaktometrija že prevzele in se nanaša na evropski standard EN 13725:2003/AC:2006, med katerimi je vodilna Nizozemska, žal pa Slovenija pri pripravi tega dokumenta ni sodelovala in to je morda tudi eden od razlogov, da še vedno nimamo nacionalnega predpisa s tega področja.

Metoda dinamične olfaktometrije je objektivni postopek merjenja vonjav (ISO 5492, Senzory Analysis-Vocabulary), s katero na podlagi in skladno s predhodno citiranim standardom z laboratorijskim olfaktometrom določamo koncentracijo neprijetnega vonja, tehnološki razvoj pa je v zadnjem času določanje koncentracije neprijetnega vonja omogočil tudi z uporabo ročnega olfaktometra.

V Sloveniji je namreč razvojno podjetje Studio okolje v sodelovanju s Kanadskim partnerjem razvilo terensko izvedbo laboratorijskega olfaktometra, to je ročni olfaktometer, ki je certificiran in v celoti skladen z EN 13725:2003/AC:2006 oziroma SIST EN 13725:2003/AC:2006. Pri tem je potrebno poudariti, da s to metodo, ki je za razliko od predhodno navedene metode ocenjevanja vonjav objektivna metoda, predpisana s standardom Evropske Unije, intenziteto neprijetnih vonjav oziroma smradu, pa z njo ne ocenjujemo, ampak določamo njegovo koncentracijo, ki se meri v merskih enotah (odour unit/m3), pri čemer se pri vrednotenju rezultatov oziroma določanju vrednosti koncentracij neprijetnega vonja oziroma smradu, poleg drugih predpisov upoštevajo tudi predpisi o mejnih vrednostih neprijetnega vonja, ki so določene na primer v avstrijskem standardu S 2205 ali v nemškem zakonu o čistem zraku (TA-Luft).

Prednost meritev z ročnim alfaktometrom je poleg primerljivosti rezultatov s tistimi, pridobljenim z laboratorijskim olfaktometrom, predvsem v tem, da je celotni postopek hitrejši in seveda tudi cenejši, rezultat meritev pa je na voljo že na mestu merjenja.

Sočasno z meritvijo koncentracije neprijetnega vonja oziroma smradu potekajo tudi meritve gibanja zraka z ultrazvočnim anemometrom, kar osnovnemu rezultatu da še dodatno težo in česar metoda ocenjevanja vonja s panelisti ne omogoča.

Ob tem je glede na vrsto onesnaževalca mogoče sočasno odvzeti tudi vzorce onesnaženega zraka ter z hitro in učinkovito laboratorijsko obdelavo določiti vsebnost kemičnih spojin v onesnaženem zraku oziroma na merilnem mestu, kot so: vodikov sulfid, sulfid, tioli, amini, alkoholi, aldehidi, ketoni, estri in maščobne kisline.

Cena ene meritve koncentracije neprijetnega vonja z ročnim olfaktometrom, skupaj z meritvijo gibanja zraka z ultrazvočnim anemometrom, znaša med 150 do 200 EUR. Cena  kompletne meritve, to je določitev koncentracije neprijetnega vonja oziroma smradu z meritvijo gibanja zraka in analizo kemičnih spojin v onesnaženem zraku oziroma na merilnem mestu, pa znaša okvirno 350 EUR.

Mogoč je tudi nakup merilnega instrumenta, to je ročnega olfaktometra, pri čemer znaša strošek nakupa od 10.000 EUR naprej, v tej ceni pa ni zajet strošek nakupa ultrazvočnega anemometra. V tem primeru pa je seveda potrebno usposobiti tudi ključne kadre – kvalificirane merilce, ki bi z merilno napravo lahko tudi upravljali in prezentirali verodostojne rezultate.

Predlog koncepta reševanja problema onesnaženja z neprijetnim vonjem

Osnovni predlog Liste za razvoj vrhniškega podeželja je seveda ta, da občinska  uprava nemudoma začne z izvajanjem meritev oziroma določevanjem neprijetnega vonja na izpostavljenih območjih, kot so naselja Vrtnarija, Zlatica, na območju Sinje gorice, v bližnji in daljni okolici podjetja Siliko in na vseh drugih izpostavljenih območjih, in sicer skladno s standardom SIST EN 13725:2003/AC:2006, to je z  metodo dinamične olfaktometrije in s tem pridobi verodostojne rezultate koncentracij neprijetnega vonja na teh območjih.

Pred tem predlagamo, da se za pripravo načrta izvajanja meritev in sočasno tudi za pridobitev realne in celovite ponudbe pozove izvajalca teh meritev, to je razvojno podjetje Studio okolje d.o.o., Ljubljana, ki v sodelovanju s strokovnimi službami v občini in s predstavniki Civilne iniciative, določi območja merjenja in merilne točke, njihovo potrebno število in osnovni način spremljanja, tako neprijetnega vonja oziroma smradu, kot tudi prisotnosti morebitnih kemičnih spojin v zraku. V tem okviru se lahko pripravijo tudi nastavki za izdelavo inženirskega modela, ki bi bil potreben predvsem na najbolj izpostavljenih območjih, to je v bližnji in daljni okolici obeh kompostarn.

Za tem naj občinska uprava:

  • na podlagi rezultatov teh meritev prouči vse možnosti in oblikuje celico, ki bo strokovno usposobljena za spremljanje in/ali izvajanje meritev koncentracij neprijetnega vonja, v tem primeru smradu v občini in v tem okviru prouči potrebne kadre, strojno opremo, določi izpostavljena oziroma najbolj onesnažena območja v občini, na katerih se redno spremlja koncentracije neprijetnega vonja in območja, na katerih se tovrstno spremljanje izvaja po potrebi. Ta celica bi združevala strokovno usposobljene osebe, ki bi bile lahko organizacijsko umeščene bodisi v Medobčinski inšpektorat in redarstvo ali v Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika;
  • z odlokom ali drugim ustreznim predpisom, kot metodo za izvajanje meritev oziroma določevanje koncentracij neprijetnega vonja v občini predpiše metodo dinamične olfaktometrije, dovoljene meje odstopanja ter način ugotavljanja tako koncentracij, kot tudi intenzivnosti neprijetnih vonjav na posameznih izpostavljenih območjih v občini, seveda v odvisnosti od stopnje in vrste izpostavljenosti. To pomeni, da se na območjih naselij Vrtnarija in Zlatica oziroma na območjih v okolici obeh kompostarn poleg rednega spremljanja oziroma meritev koncentracij neprijetnega vonja uvede tudi izdelava inženirskega modela, ki temelji na rezultatih, pridobljenih z meritvami oziroma določitvijo koncentracij neprijetnega vonja. Na drugih območjih, kjer je potrebno predvsem preventivno spremljanje, pa se določevanje koncentracij neprijetnega vonja izvaja po potrebi (na podlagi informacij, pridobljenih bodisi s strani občanov, policije, gasilcev ali na drug način). S tem predpisom se v primeru kršitev seveda lahko predvidi tudi možnosti ukrepanja Medobčinskega inšpektorata in redarstva, lahko pa tudi ne;
  • pripravi načrt izvajanja stalnega monitoringa na ključnih oziroma najbolj izpostavljenih območjih v občini.

Predlagani koncept je lahko hkrati tudi možnost razvoja tovrstnih metod ter morebitnega kasnejšega trženja tovrstnih storitev, to je določevanje koncentracij vonja z dinamično olfaktometrijo, lahko pa je to tudi osnova za start-up projekt, ki ga občina podpre s proračunskimi sredstvi.

V prvi fazi lahko občina za sodelovanje in strokovno podporo zaprosi tudi Upravo RS za zaščito in reševanje in/ali Civilno zaščito, kot obliko civilno vojaškega sodelovanja pa tudi Slovensko vojsko, v kolikor uporabljajo aparature, ki lahko merijo hlape in pline ter nevarne snovi v zraku.

Občina lahko na to temo razpiše tudi seminarske, dodiplomske, podiplomske in doktorske naloge ter najboljše tudi nagradi.

Skratka možnosti je po naši oceni veliko, seveda pa je na prvem mestu sistematično ukrepanje in pridobitev ustreznih in verodostojnih rezultatov o dejanskih koncentracijah neprijetnega vonja oziroma smradu, kot tudi onesnaženosti izpostavljenih območij v občini z morebitnimi kemičnimi spojinami in ob tem po pridobitvi teh objektivnih rezultatov aktivno vključiti pristojne organe nadzora, ki bodo imeli na tej podlagi tudi večje možnosti ustreznega ukrepanja, javnost pa podatke o dejanski onesnaženosti zraka z tovrstnimi onesnaževalci tako na posameznih izpostavljenih območjih v občini, kot tudi na območju celotne občine Vrhnika.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Emisija neprijetnega vonja, Novičke, Občinska uprava | Pusti Komentar

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika – pripombe

Objavljeno v 14/10/2015 , lrvpadmin

Občina Vrhnika (e-naslov: obcina.vrhnika@vrhnika.si)

Zadeva: Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika – pripombe

Zveza: Javna obravnava, objavljena na spletni strani obcina.si

V zvezi z javno obravnavo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika (v nadaljevanju: odlok), daje Lista za razvoj vrhniškega podeželja v predpisanem roku naslednje pripombe, in sicer:

Z predlogom sprememb in dopolnitev odloka se ne strinjamo, saj to po našem mnenju predstavlja poseg v suverenost in temeljno poslanstvo Javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika (v nadaljevanju: knjižnica).

Glede predloga sprememb in dopolnitev 1. člena odloka menimo, da je nepotreben, saj naloge, povezane varovanjem in prezentacijo kulturne dediščine, ne sodijo v  knjižnično dejavnost.

V zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev 8. in 9. člena odloka ravno tako menimo, da je neutemeljen, saj naloge iz predloga sprememb in dopolnitev 8. člena že izvaja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (v nadaljevanju: ZIZ), za kar je tudi ustanovljen, morebitna potrditev odloka pa bi pomenila tako podvajanje nalog in pristojnosti dveh, po vsebini popolnoma različnih zavodov v občini na eni strani in povečevanje proračunskih stroškov na drugi strani.

Ravno tako se ne strinjamo s predlogom sprememb in dopolnitev 9. člena, saj je navedena dejavnost že dejavnost ZIC.

V  Listi za razvoj vrhniškega podeželja ne podpiramo, da se Doživljajsko razstavišče oblikuje kot notranja organizacijska enota knjižnice, saj menimo, da mora biti to bodisi samostojen javni zavod, po vsebini pa vsekakor sodi v ZIC, saj ima Doživljajsko razstavišče neprimerno več skupnih točk s tem zavodom, kot pa knjižnico.

Ne glede na ločeno knjigovodstvo tudi menimo, da vklapljanje Doživljajskega razstavišča v knjižnico onemogoča preglednost njegovega delovanja in poslovanja ter prelivanje sredstev iz obstoječih programov knjižnice v Doživljajsko razstavišče. Že načrtovani finančni vložek občine Vrhnika namreč nakazuje na to, da bodo finančna sredstva prihajala na račun Doživljajskega razstavišča iz drugih virov in ne zgolj iz njegovega  poslovanja.

V  Listi za razvoj vrhniškega podeželja namreč ocenjujemo, da bodo letni stroški delovanja Doživljajskega razstavišča znašali približno 200.000 EUR, in to brez tako imenovane razširjene reprodukcije, to je brez pridobivanja novih razstavnih eksponatov in z navzven popolnoma nejasnim program delovanja tega razstavišča.

Na podlagi navedenega tako menimo, da je predlog sprememb in dopolnitev odloka neustrezen, predvsem pa nepotreben, zato predlagamo, da se Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika ne spreminja in postopek v zvezi s tem ustavi ter s tem ohrani temeljno poslanstvo tega javnega zavoda, dejavnost Doživljajskega razstavišča pa naj se ob predhodni izpolnitvi vseh predpisanih pogojev, ustrezno umesti v ZIC.

S spoštovanjem,

mag. Viktor Sladič, predstavnik LRVP, občinski svetnik

Poslano:

  • naslovniku po e-pošti.
Objavljeno v Občinska uprava, Turizem | Pusti Komentar

Informacija o poteku 6. redne seje Občinskega sveta (24.9.2015)

Objavljeno v 14/10/2015 , lrvpadmin

Dne 24. 9. 2015 je potekala 6. redna seja Občinskega sveta, ki je bila hkrati tudi ena napornejših, predvsem zaskrbljujočih, saj smo bili na njej priča dejanjem, informacijam in ravnanjem, predvsem občinske uprave, ki so nerazumne in kot rečeno, zaskrbljujoče.

Na seji je bilo v obravnavi skupno 18 točk, od realizacije proračuna občine Vrhnika za prvo polletje, predlog Rebalansa proračuna za leto 2016, osnutek odloka o proračunu občine za leto 2016, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Cankarjeva knjižnica Vrhnika, statut občine in poslovnih o delu Občinskega sveta, pa tudi imenovanje direktorja JP KP Vrhnika. Vmes pa je bilo še kar nekaj točk, kot so ukinitev in pridobitev statusa javnega dobra na določenih parcelah, česar pa na tem mestu ne bomo omenjali.

Pri točki »vprašanja in pobude svetnikov« je naš predstavnik postavil 3 vprašanja, in sicer:

  1. Kdo je pripravil program otvoritve Cankarjevega doma na Vrhniki in kdo ga je odobril, predvsem pa, kdo je dopustil, da je tako pomembna prireditev, kot je otvoritev kulturnega hrama v občini, potekala brez slovenske himne, bili pa smo priča sicer vrhunski izvedbi venčka angleških pesmi skupine Abba in podobno.
  2. Drugo vprašanje se je nanašalo na krajane Stare Vrhnike. Le ti so se namreč 24. decembra lani, to je na dan Božičnega večera, obrnili na našo listo in na njenega predstavnika v občinskem svetu, in sicer zaradi obvestil Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki jim jih je poslal in s katerimi jim je bilo naloženo, da v roku 8 dni od prejema tega obvestila pisno obvestijo JP KP Vrhnika o terminu, v katerem bo KPV opravila pregled vodovodnih priključkov, v nasprotnem primeru jim je bila zagrožena globa v višini 1400 EUR. Gre za tiste krajane, ki jim je KPV v okviru gradnje kanalizacije obnavljala tudi vodovod in ki so imeli števce za vodo še v svojih hišah. Vsi ti krajani so nato s posredovanjem našega predstavnika svojo obveznost izpolnili, JP KP Vrhnika pa jim še do danes ni odgovorila in ni v zvezi s tem storila ničesar. Torej, kdo dopušča tako ravnanje in ignoranco ter krajane, v tem primeru Stare Vrhnike, spravlja le v stisko, medtem ko tisti, ki so za tako stanje odgovorni, ne odgovarjajo?

Kot ponavadi je bil odgovor župana na ta vprašanja, da bo pisni odgovor posredovan do naslednje seje Občinskega sveta.

Glede realizacije proračuna za prvo polletje tega leta je potekala točka v relativno mirnem vzdušju. Naš predstavnik je v zvezi s  tem opozoril predvsem na izjemno nizek procent realizacije na vseh ključnih postavkah oziroma na nenavadno nizko porabo in ob tem izpostavil dvom v potrebnost rebalansa proračuna za leto 2015 in v očitno »prenapihnjenost« samega proračuna. Posebej pa je izpostavil poglavje zadolževanja občine, saj iz njega ni razvidno kakšno je stanje doga na dan 30. 6. 2015, zato mu je bil v zvezi s tem posredovan odgovor, da stanje dolga na ta dan znaša dobrih 1.730.000 EUR. Vzrok za tako nizko realizacijo pa je po informaciji občinske uprave v kasnejših začetkih izvajanja projektov in aktivnosti v občini in njenih javnih zavodih, ki bo pretežno realizirana v zadnjem trimesečju tega leta.

Podobno je bilo pri obravnavi rebalansa proračuna občine za leto 2015, saj je, glede na nizko realizacijo v prvem polletju, po naši oceni nepotreben, saj lahko določene naloge, ki so predmet rebalansa (izgradnja ceste s pločnikom in vso komunalno infrastrukturo, kar sicer podpiramo), mogoče izvesti v okviru obstoječih sredstev. Najbolj pa nas je zmotilo izjemno povečanje sredstev na postavki »izdelava in priprava investicijske in druge dokumentacije, česar ne podpiramo, saj menimo, da je to tudi ena od nalog uradnikov, zaposlenih v občinski upravi.

Glede osnutka proračuna za leto 2016 razprave ni bilo, saj je šlo zgolj za predstavitev osnutka tega dokumenta občinskim svetnikov, ki ga bodo najprej obravnavali na pristojnih odborih, nato pa gre ponovno na občinski svet in šele za tem v javno obravnavo, v kateri bo naša lista ta dokument skrbno proučila in tudi predlagala ustrezne in potrebe spremembe in dopolnitve.

Naslednja točka, ki vam jo predstavljamo v tej informaciji, to je  osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Cankarjeva knjižnica Vrhnika, pa je bila morda najtežja in je razkrila marsikaj. Ta dokument je pred tem že obravnaval Odbor za družbene dejavnosti, in ga zavrnil kot neprimernega za obravnavo na Občinske svetu, pa je bil s stani občinske uprave kljub temu uvrščen na sejo, in sicer s 4 podpisi svetnikov, ki jih je zbral župan in s čemer so ti svetniki podali zahtevo, da Občinski svet skladno s 75. členom Poslovnika o delu Občinskega sveta, kljub temu, da je bilo gradivo na matičnem odboru zavrnjeno, opravi razpravo o razlogih za sprejem tega odloka. Na tem mestu moramo najprej pojasniti, kaj je »kamen spotike« v tem odloku. Gre za to, da župan in občinska uprava hočejo Doživljajsko razstavišče organizacijsko umestiti v Cankarjevo knjižnico, ob tem pa spremeniti pogoje za direktorja tega javnega zavoda, ki s tem lahko ne bo več oseba z bibliotekarskim strokovnim izpitom,  bo pa pristojen nad celotno, tudi to novo, muzejsko dejavnostjo.

Občinska uprava je za ta odlok predvidela sprejem tega odloka po skrajšanem postopku, vendar so 4 svetniki Liste za razvoj vrhniškega podeželja, SDS in SMC zahtevali redni postopek z javno obravnavo, kar je bilo nato tudi izvedeno.

V zvezi s tem je naš predstavnik v občinskem svetu zahteval, da se točka umakne iz dnevnega reda, saj zahteva  4 svetnikov za obravnavo razlogov za sprejem tega odloka, ni vložena pravilno. V tej  pisni zahtevi je namreč navedeno, da to zahtevo podpisani svetniki vlagajo na podlagi 7. člena poslovnika (pravilo bi bilo 75. člena), ki pa govori o uporabi žiga občine. Na to se je direktorica občinske uprave trudila razlagati, kako je to nepomembno, da je treba zahtevo razumeti po vsebini, da je res napačno navedena, pa vendar to ni ovira. Skratka, videli smo lahko, da načelo zaupanja v pravo ne deluje in da občinsko upravo zakonitost ne skrbi prav preveč.

Iz gradiva za to  točko je bilo tudi jasno razvidno, da stroka takim težnjam občinske uprave odločno nasprotuje, kar pa slednja po domače povedano ignorira. Na seji je bila prisotna tudi predstavnica Ljubljanskega muzeja, ki je svoj govor usmerila v prepričevanje občinskih svetnikov o tem, kako Doživljajsko razstavišče mora iti pod Cankarjevo knjižnico, ker ima le-ta kot ustanova državna pooblastila, ki jih Zavod Ivana Cankarja (ZIC) kot občinski zavod nima (čeprav je to smešno, saj je Cankarjeva knjižnica ravno tako občinski zavod in nima nobenih državnih pooblastil, ZIC pa že ima kot dejavnost registrirano tudi muzejsko dejavnost), da mora biti Doživljajsko razstavišče pod knjižnico, ker je tako določeno tako v investicijskih dokumentih kot tudi v vlogi za pridobitev sredstev iz norveškega mehanizma in da bo ta sredstva, v kolikor Doživljajsko razstavišče ne bo organizacijsko umeščeno pod knjižnico, sredstva iz norveškega mehanizma treba vračati. Ob tem je občinske svetnike tudi podučila, da s tem, ko na Doživljajsko razstavišče gledajo kot na tržni produkt in priložnost za turistični razvoj občine, razmišljajo napačno, saj je po njenem osnovni in ključni pomen projekta Doživljajsko razstavišče predvsem in zgolj v tem, da se občani občine Vrhnika v tem projektu prepoznamo.

Temu so nekateri svetniki, med njimi tudi svetnik naše liste, odločno oporekali in poudarili, da je iz vseh dosedanjih dokumentov, ki se nanašajo na  Doživljajsko razstavišče razvidno, da gre za izključno turistični projekt, ki ima cilj privabiti čim več turistov, prodati čim več vstopnic in da bo pomenila izgradnja Doživljajskega razstavišča turistični razcvet ne le občine Vrhnika, ampak tudi celotne regije in tudi države.

Nato je besedo dobil podžupan in vodja projekta Doživljajsko razstavišče, ki je ponovil vse, kar je predstavnica Ljubljanskega muzeja že povedala, predvsem pa ponovno izpostavljal, da bo v primeru, če Doživljajsko razstavišče ne bo organizacijsko umeščeno v Cankarjevo knjižnico, to pomenilo zahtevo investitorja po vračanju sredstev iz norveškega mehanizma in na koncu tudi padec projekta. Seveda se nekateri svetniki, razen svetnikov županove liste in SD s tem niso strinjali in so tem razlagam odločno nasprotovali, naš predstavnik pa je za tem ponovno odločno zahteval, da podžupan občinskim svetnikom končno omogoči vpogled v investicijsko in drugo dokumentacijo in da tako ugotovimo, kako je izdelana in kakšne rešitve, tudi glede umestitve Doživljajskega razstavišča, predvideva.

Za tem pa je za besedo zaprosila v.d. direktorice Cankarjeva knjižnica Vrhnika in vidno pretresena in razburjena povedala pred Občinskim svetom, da se čuti dolžna občinskemu svetu povedati resnico, predvsem resnico o tem, kako je prišel podpis, zdaj žal že pokojne bivše direktorice, kot soglasje k temu, da je v vlogi občine za kandidiranje za pridobitev sredstev iz norveškega mehanizma za ta projekt navedena Cankarjeva knjižnica, kot predvidena nosilka dejavnosti Doživljajskega razstavišča.

Priznati moramo, da je bilo to z njene strani izjemno pogumno dejanje, informacija pa naravnost presenetljiva in po krajši razpravi je bila ta točka zaključena, kljub nasprotovanju 10-ih svetnikov (11 svetnikov ga je potrdilo kot ustreznega) in predstavljenih dejstvih in vseh okoliščinah, pa je šel dokument v javno obravnavo.

Glede sprejema Statuta občine Vrhnika in Poslovnika o delu Občinskega sveta občine Vrhnika večjih presenečenj ni bilo, saj je šlo za dokumenta, ki sta bila v večjem delu predhodno usklajena, vse pripombe ter predloge sprememb in dopolnitev teh dveh dokumentov, ki jih je občinski upravi pred tem posredovala naša lista, pa je občinska uprava sprejela in jih v ta dva dokumenta tudi vključila, zato sta bila na občinskem po pričakovanju soglasno podprta.

Naslednja točka, to je imenovanje direktorice JP KP Vrhnika, pa je ponovno dvignila veliko prahu, kar je povzročil naš predstavnik v občinske svetu. Kot ste bralci naše spletne strani verjetno seznanjeni, je bila v javnem natečaju za to funkcijo med drugim tudi zahteva, da mora kandidat predložiti tudi življenjepis in program razvoja komunalnega podjetja za mandatno obdobje. Po proučitvi gradiva z vlogo sedanje direktorice JP KP Vrhnika na javni natečaj in vseh zahtevanih prilog smo ugotovili, da le teh ni predložila v obliki, ki velja za te dokumente. Življenjepis je namreč to je le v svojem naslovu, enako  pa velja tudi za program razvoja komunalnega podjetja. Nikakor ne moremo pristati na to, da za dogovorjene kandidature teh zahtev ni potrebno izpolniti in da so imenovanja direktorjev javnih podjetij in zavodov zgolj formalnost. Zgolj na to in na nič več je pri tej točki dnevnega reda opozoril naš predstavnik v občinskem svetu in poudaril, da tako za življenjepis in program razvoja podjetja veljajo določena pravila. Za življenjepis je to standardiziran evropski format  (European Curriculum Vitae Format), ki ga je leta 2007 sprejela Evropska komisija, kar v primeru sedanje direktorice komunalnega podjetja, kot kandidatke za imenovanje na to delovno mesto ni bilo izpolnjeno. Zgolj naslov »življenjepis« z navedbo osebnih podatkov in izpisom nalog iz sistemizacije za delovna mesta, ki jih navaja kot svoje delovne izkušnje, pač niso življenjepis.

Ravno tako je bilo v programu razvoja komunalnega podjetja, v katerem ni niti besedice o ključnih razvojnih projektih JP KP Vrhnika in o načinu reševanja ali odpravljanja na primer vodnih izgub v občini, je pa v tem dokumentu s tem naslovom na primer cela stran namenjena dosedanjih uspehom podjetja, spet druga stran makroekonomskim razmeram v Sloveniji in v svetu, niti besedice pa o programu razvoja.

Zato je naš predstavnik tako vlogo opredelil kot nepopolno v njenih ključnih vsebinah in ocenil, da tak kandidat ne izpolnjuje formalnih pogojev ne za obravnavo, kot tudi ne za imenovanje.

Je pa ob tem izpostavil tudi izjave dosedanje direktorice JP KP Vrhnika na internetni strani http://www.podjetnica.com/udelezenke-2015/brigita-sen-kreze/, kjer poleg drugih spornih izjav navaja, da je »nemirnega duha« in da je poleg direktorice komunalnega podjetja tudi direktor podjetja Krabi d.o.o, kjer se ukvarjajo s projektiranjem, notranjim designom in izdelavo pohištva, na spletni strani tega podjetja pa je kot kontaktna telefonska številka navedena njena telefonska številka, ki jo uporablja kot direktorica JP KP Vrhnika.

Zaradi vsega navedenega je tako naš predstavnik glasoval proti njenemu imenovanju za direktorico JP KP Vrhnika, sledili pa so mu še 4 občinski svetniki, tako da je bila ne glede na navedeno z več kot zadostnim številom glasov imenovana za direktorico komunalnega podjetja za naslednji mandat.

Točka »predlog spremembe sklepa o uveljavljanju rezervacij v vrtcu« pa je bila prestavljena na naslednjo sejo.

Tako, kar precej informacij s te seje, vendar verjamemo, da si jih občani zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o dogajanju na sejah tako Občinskega sveta kot tudi njegovih delovnih teles.

Vaša Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Občinska uprava, Seje OS | Pusti Komentar