SMRAD NA VRHNIKI (začetni dokument)

Za reševanje problematike smradu na Vrhniki, predvsem v predelu naselij Vrtnarija in Zlatica, smo se (na njihovo pobudo) povezali s Civilno iniciativo Vrtnarija in Zlatica. CI si že vrsto let prizadeva, da, če se že ne odpravi neznosni smrad, se ta vsaj omeji na kolikor toliko znosno mero, vendar pri prizadevanjih, zlasti pri »smrdljivcih«, pa tudi vrhniški upravi, pristojni za reševanje problematike, praviloma naletijo na gluha ušesa…

Vzrok smradu v neposredni bližini vrhniškega stanovanjskega naselja Vrtnarija in Zlatica so trije oziroma štirje (potencialni) onesnaževalci: CRO d. o. o. Vrhnika v lasti podjetja Saubermacher, Kompostarna Rosa (Roks recikliranje, d. o. o.) ter KPV – čistilna naprava in tudi podjetje Kemis, d. d..

Ugotavljamo, da v Sloveniji ni veljavne zakonodaje, ki bi obravnavala problematiko neprijetnega vonja, oziroma smradu, po dosegljivih podatkih pa je relativno malo tudi smernic vezanih na emisije vonjev ali obremenjenost okolja z vonji. Primere takšnih smernic lahko najdemo v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Angliji in na Škotskem ter v Avstraliji in Novi Zelandiji. Na nivoju EU se problema emisije vonjev dotika zgolj direktiva o industrijskem onesnaževanju (Direktiva 2010/75/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah), ki v 52. členu omenja, da mora upravljavec sežigalnice odpadkov ali naprave za sežig odpadkov med drugim sprejeti ukrepe da prepreči emisije vonja. Se pa omenjena direktiva navezuje na t. i. BREF dokumente, kjer so za posamezne industrijske sektorje opisane najboljše razpoložljive tehnike (BAT – best available technologies) in zahteva njihovo uporabo. Za problematične industrijske panoge in kmetijstvo so v BREF-ih med drugim opisane tudi najboljše razpoložljive tehnike za omejevanje emisij vonjev.

Z zadnjo spremembo Zakona o varstvu okolja v letu 2013 so bile zahteve za uporabo najboljših razpoložljivih tehnik v vnesene tudi v slovensko okoljsko zakonodajo. V letu 1994 je v Sloveniji nastal osnutek Uredbe o emisijah snovi z vonjem v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Osnutek uredbe določa mejne vrednosti emisij snovi z vonjem v okolju nepremičnega vira onesnaževanja kot posledica njegovih emisij teh snovi. Osnutek uredbe kot mejno koncentracijo emisije vonjav v okolju naprave ali objekta kot posledico njegovih emisij navaja vrednost 1 EV/m3.

Morda najbolj ključna problema vezana na problematiko vonjev v okolju sta, da meritev emisij ali stanja v okolju največkrat ni možno izvajati kot meritev masne koncentracije posamezne kemične substance v zraku ali pa bi bilo to izjemno drago in da je vzdražnostni prag za vonje pri različnih ljudeh zelo različen.

Vonj je lahko moteč že pri zelo nizkih koncentracijah plinov v zraku, poleg tega pa je moteč vonj največkrat tudi kombinacija zmesi različnih plinov, ki so prisotni v zraku. Takrat, ko se nek vonj v okolju pojavi kot moteč, to ni odvisno samo od koncentracije onesnaževala v zraku ampak je to povezano s številnimi drugimi dejavniki: dnevnim in sezonskim vzorcem širjenja, načinom uporabe na prizadetih območij in še nekaterih drugih kriterijev kot npr. intenziteta vonja nad mejo zaznavnosti in njegovim trajanjem  (koncept vonj-ure). Ker nekateri od navedenih kriterijev še niso podprti z zadostnimi znanstvenimi podlagami,  jih še ni možno uporabiti za pripravo splošno veljavnih predpisov.

Na območju Vrtnarija in Zlatica gre za več vrst onesnaževalcev, ki verjetno povzročajo emisijo različnih snovi, kar ima za posledico nemogoč smrad. Pri razpadu organskih snovi sta na primer glavni komponenti amonijak in vodikov sulfid pri predelavi kemičnih odpadkov pa so lahko prisotne različne kemikalije.

Emisijo nekaterih snovi, ki tudi povzročajo smrad, ureja Uredba o emisiji snovi iz nepremičnih virov. Za omejevanje emisij nekaterih snovi, je pomemben podatek, kakšna količina posameznih elementov se spusti v zrak. S takim podatkom in ustreznimi meritvami, bi lahko omejili izpuste nekaterih nevarnih snovi v zrak, ki povzročajo tudi smrad, s tem bi se nivo onesnaženja zmanjšal in tudi smrad. Potrebno bi bilo pridobiti podatke o sestavi in količini emisij snovi, ki jih izpuščajo navedeni povzročitelji in povzročajo smrad.

Občutljivost na smrad je izrazito individualna. Isti nivo izpostavljenosti ima pri različnih osebah lahko povsem različne učinke. Občutljivost na smrad je odvisna od genetskih lastnosti posameznika, starosti, spola, obstoječih bolezni, ki jih posameznik že ima. Sočasno uživanje alkohola in kajenje vplive smradu še potencirata. Vpliv smradu na zdravje je odvisen od jakosti vonja in časa izpostavljenosti. Nekatere komponente smradu lahko dražijo dihalne poti, povzročajo celo astmatični napad pri astmatikih ter poslabšajo nekatere bolezni dihal (KOPB). Opisano je, da smrad lahko poslabša depresije.

Smrad je pomemben dejavnik nastanka stresa. Ob stresu se lahko poviša krvni tlak, povečana frekvenca bitja srca, izločanje stresnih hormonov, kar lahko vodi v nastanek kroničnih bolezni. Smrad povzroča motnje koncentracije, nemir, motnje spanja. Lahko trdimo, da smrad manjša kakovost življenja in povzroča slabo počutje.

Na temo smradu obstaja malo raziskav, trenutno poteka v Veliki Britaniji raziskava o vplivu kompostarne na zdravje prebivalcev, ki živijo v bližini. Ne glede na njihovo število, smrad deluje negativno na zdravje, učinki pa so dodatno odvisni od komponent, ki povzročajo smrad.  Smrad v bivalnem okolju ni dopusten, saj ima lahko negativne vplive na zdravje, tako akutne kot kronične. Smrad lahko sproži nastanek nekaterih bolezni. Te bolezni so lahko posledica različnih fizioloških mehanizmov, vključno s poslabšanjem osnovne bolezni kot so astma, druge bolezni dihal, depresija, preobčutljivost, bolezni, ki jih poslabša stres, in morebiti hormonske interakcije.

 Dosedanje izkušnje iz okolij, kjer so se podobno kot pri nas srečevali z motečim smradom, kažejo, da je sicer najbolj uspešna pot dogovarjanja med vsemi vpletenimi, vendar se bojimo, da smo v našem primeru te poti že izčrpali, rezultati pa so nični. Rešitve problema pa so bile različne – od sprememb v proizvodnem procesu do sanacije nekaterih dejavnosti oziroma okolja, kjer je prihajalo do emisij smradu. Občinske službe so v takem procesu lahko v pomoč, saj so nekateri procesi sanacije take narave, da jih je mogoče izvesti samo ob tesnem sodelovanju občine.

LRVP je predvolilni program, oziroma v odgovoru na vprašanje predstavnice CI mag. Mojce Mele zapisala, da se bo za razrešitev problema emisije neprijetnega vonja prizadevala aktivno, za rešitev problema pa je predlagala več različic (za pripravo programa smo imeli zelo malo časa, zato so različice le izhodišče za kasnejšo razpravo):

  1.  Opraviti je treba meritve glede smradu po kakršni koli že ustrezni metodologiji (olfaktorični). Meritve se opravijo takrat, ko smrdi, ne pa takrat, ko bodo »smrdljivci« ali občinski organi pozvali merilce.
  2. Ugotoviti, oziroma se dogovoriti (občinska uprava – CI, prizadeti občani) o tisti zgornji meji smradu, pogostosti izpustov, pa tudi o vremenskih razmerah, ki so še sprejemljivi za okoliške prebivalce (menimo, da za omejevanje ne rabimo kakšne državne zakonodaje, ampak dogovor, ki mu sledi izdaja občinskega sklepa).
  3. V kolikor proizvajalci smradu ne morejo ali nočejo zmanjšati količine smradu po izbrani metodologiji na dogovorjen raven, pa obstaja več možnosti:
    1. selitev na novo lokacijo (na hitro smo sicer prišli do dveh, vendar glede na to, da pri tem še nismo preverjali omejitev Krajinskega parka Barje, Natura 2000, itd., niti nismo preverjali ali se smrad dviguje ali lebdi po nižini (oziroma spušča)) o konkretnih lokacijah še ne bi govorili) – nekako pa smo določili mejo najmanj 2 km od strjenega naselja, za vse občane znotraj tega obroča pa naj bi proizvajalec plačeval “okoljsko” rento. Pri selitvi, oziroma pri iskanju nadomestne lokacije, bi sem morala vključiti tudi občina z ustreznim prostorskim načrtom;
    2. plačevanje nekakšne okoljske rente okoliškim prebivalcem v krogu 2 km (oziroma dogovor) od vira smradu nad še dopustno oziroma dogovorjeno ravnijo;
    3. ukinitev te dejavnosti na Vrhniki.

S predstavniki CI smo se že dobili na prvem delovnem (spoznavnem) sestanku (zapisnik) in začeli s prvimi aktivnostmi na tem področju

VIR

  1. Odgovor Nacionalnega inštituta za javno zdravje z dne 1. 8. 2014 na dopis CI Vrtnarija in Zlatica z dne 27.7.2014,
  2. Program Liste za razvoj vrhniškega podeželje.

 LITERATURA

  1. RosenKranz HS, Cunnigham AR. Environmental Odors and Health Hazards. The Science of the Total Environment 313:15 – 24 (2003).
  2. Schiffman SS, Williams CM. Science of odors as a potential health issue. J.Environmental Quality 34:129 – 138 (2005).

Objavljeno v Emisija neprijetnega vonja, Novičke | Pusti Komentar

1. seja Odbora za družbene dejavnosti (24.11.2014)

Na prvi seji Odbora za družbene dejavnosti (ODD) smo obravnavali Osnutek odloka o proračunu Občine Vrhnike za leto 2015 (PDF).

LRVP ugotavlja, da tudi letošnji proračun, tako kot že nekaj prejšnjih, ni naravnan razvojno, ampak se skoraj vsa investicijska sredstva namenja za investicije v komunalno opremljenost ali za prenovo javnih stavb, medtem ko so za pospeševanje kmetijske in turistične dejavnosti ter razvoju gospodarstva namenjena le mizerna sredstva..

Na seji smo se zavzeli, da se več denarja nameni:

  • pospeševanju kmetijske dejavnosti, predvsem pridelavi zdrave (BIO) hrane in pridobivanju krajevne blagovne znamke,
  • podpori novim malim in start-up podjetjem, ki bi večinsko zaposlovale vrhniške občane (ureditev prostorov, brezplačno ali subvencionirano oddajanje prostorov, sofinan-ciranje porabe električne energije, komunalnih storitev, … ) in
  • razvoju turistične dejavnosti, predvsem za spodbujanje novih prenočitvenih zmogljivosti na kmetijah, oblikovanju novih turistično naravnanih storitev (npr. splavarjenje, sprehodi na šestih nogah (jahanje), itd), urejanju kolesarskih poti, ipd.

V proračunu s področja družbene dejavnosti (str. 15–27) ni prav veliko manevrskega prostora za prelivanje sredstev z ene na drugo postavko. Možnost zagotovitve potrebnih sredstev smo sicer videli v začasni zaustavitvi načrtovanih novih aktivnosti, in sicer do sprejetja strateškega dokumenta razvoja turizma, predvsem zaustavitev projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Ob tem ugotavljamo, da gre morda za ponesrečen naslov projekta, saj naj bi šlo za stalno postavitev najdb (izvirnikov ali replik) iz Ljubljanice in Barja), vendar se bo projekt tako ali tako izvajal, če bodo za to zagotovljena evropska sredstva (Norveški sklad). Naš predlog je bil zavrnjen prav z obrazložitvijo, da evropska sredstva še niso zagotovljena.

Ob glasovanju za primernost proračuna za obravnavo na seji Občinskega sveta je predstavnik LRVP sicer glasoval za, vendar z obrazložitvijo, da je treba do naslednje seje Občinskega sveta iz postavk v pristojnosti drugih odborov zagotoviti dodatna sredstva za predhodno navedene in z naše strani zahtevane programe, in sicer vsaj v višini 100.000 EUR, sicer LRVP proračuna za naslednje leto ne bo podprla.

Milan Selan, član ODD

Objavljeno v Novičke, Proračun, Seje ODD | Pusti Komentar

Kronologija dogajanja v zvezi z zavzemanjem za zakonit, pregleden in pošten komunalni prispevek

V kratki kronologiji dogajanja v zvezi z našim zavzemanjem za zakonit, pregleden in pošten komunalni prispevek navajamo tiste aktivnosti, ki smo jih kot posamezni občani in v okviru KS Verd izvajali v zvezi s tem. Glede projekta Čista Ljubljanica pa navedeni podatki in informacije temeljijo izključno na Investicijskem programu tega projekta, navedene pa so tako v pritožbah krajanov, kot tudi v dopisu županu, še posebej pa v dopisu občinskim svetnikom in odgovoru županu na njegov dopis oziroma pravno mnenje.

Torej:

- 7.7.2014 je začela občina krajanom Verda pošiljati odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Zneski na odločbah pa se gibljejo od 2000 pa tudi do več kot 5000 EUR. Zoper te odločbe so krajani v zakonitem roku vložil tipske pritožbe, o katerih še ni odločeno, čeprav posamezni predstavniki občine na terenu in po telefonu na občane izvajajo pritiske in jim posredno grozijo, da bodo vse pritožbe zavrnjene in da bo zato znesek komunalnega prispevka le še večji, kar je po našem mnenju nedopustno;

- 11.7.2014 je bil pri županu sestanek, ki sta se ga udeležila predsednik KS Verd in mag. Viktor Sladič, kot izbrani predstavnik krajanov v tej zadevi in na katerem ni bil dosežen noben premik v pozitivno smer, saj pobude, ki so bile dane predstavnikom občine in županu na tem sestanku in so jih sicer krajani navedli že v pritožbah zoper odločbe o odmeri komunalnega prispevka, niso bile sprejete;

- 15.7.2014 je bil županu občine Vrhnika po e-pošti s strani KS Verd posredovan dopis, v katerem je bil podrobno opozorjen na problem, v njem pa so postavljene tudi določene zahteve, ki so bile opredeljene že v pritožbah krajanov ;

- 23.7.2014 župan posreduje odgovor oziroma pravno mnenje na predhodno naveden dopis, ki smo ga prejeli 6.8.2014, in v katerem pojasnjuje, da se na Verdu v okviru projekta Čista Ljubljanica ne gradi nova, ampak dograjuje obstoječa kanalizacija in da se krajani tako ne priklapljajo na novo, ampak na obstoječo kanalizacijo in da je zato komunalni prispevek obračunan na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika iz leta 2009 (spremembe in dopolnitve iz leta 2013) za priklop na obstoječo kanalizacijo in, da za novo kanalizacijo prispevek ni bil obračunan ;

- 25.7.2014 je o tej zadevi Ministrstvo za okolje in prostor občini posredovalo dopis, s katerim je opozorilo na problem in podalo zahtevo po pojasnitvi okoliščin v zvezi s komunalnim prispevkom na Vrhniki ;

- 8.8.2014 smo v zvezi s to problematiko po e-pošti posredovali podrobnejši dopis z že opredeljenimi zahtevami glede ureditve vprašanja komunalnega prispevka tudi občinskim svetnikom, a do danes na to ni reagiral nihče od njih;

- 17.8.2014 smo županu po e-pošti posredovali odgovor na njegov dopis z dne 23.7.2014, s katerim ga opozarjamo na določene nedoslednosti in nepravilnosti v njegovem odgovoru;

- 27.8.2014 smo iz ministrstva prejeli informacijo, da je občina odgovorila na njihov dopis z dne 25.7.2014 , iz njegove vsebine pa je razvidno, da je sicer obsežnejši odgovor podoben odgovoru, ki nam ga je župan posredoval dne 23.7.2014. Ob tem naj dodamo še informacijo, da so vse občine, ki so vključene v projekt Čista Ljubljanica, leta 2013 izdelale nove programe opremljanja in pri obračunskih stroških za izgraditev kanalizacije in čistilnih naprav določile (primer občine Cerknica) obračunske stroške z 0 (nič) EUR, kar je logično, saj je projekt v celoti financiran iz 3 virov, to je Kohezijski sklad cca 60%, proračun RS cca 15 % in občinski proračun cca 25%, odvisno od občine. V vseh drugih občinah, ki so vključene v ta projekt, pa je znesek komunalnega prispevka medsebojno primerljiv in znaša okvirno 800 EUR, kar je popolnoma sprejemljivo. Naj dodamo še to, da je bilo izvajanje projekta Čista Ljubljanica kot in-house naročilo oddano izvajalcu, to je KP Vrhnika, kar je po svoje prav, saj dela in denar tako ostanejo v občini. Problem je v tem,da je po podatkih iz IP projekta npr. cena tekočega metra kanalizacije v občini Vrhnika najvišja med vsemi občinami,in znaša 262 EUR/tekoči meter, čeprav so tereni v drugih občinah, kot na primer
v Logatcu (224 EUR/tekoči meter), Pivki /220 EUR/tekoči meter), bistveno bolj ali pa vsaj enako zahtevni, podobno pa je tudi pri centralni čistilni napravi. Ta se na Vrhniki po IP dograjuje samo za sekundarni del (primarni del za 15.000 PE je že zgrajen), na primer v Logatcu se po IP projekta nadgrajuje za primarni in sekundarni del iz 4000 na 14.900 PE. Vrednost čistilne naprave na Vrhniki znaša 5.463.474 EUR, v Logatcu pa 3.700.480 EUR (vse cene so brez DDV). Pojasnilo občine v zvezi s tem je, da je na Vrhniki potrebno pilotiranje ??? Toliko o najnižjih cenah kot enemu od pogojev za oddajo javnega naročila kot in-house naročilo (celotna vrednost projekta na Vrhniki znaša okroglih 9.800.000 EUR z DDV). Morda še to: Občinski svet občine Vrhnika je 18.4.2014 sprejel nov prostorski načrt občine in bi moral skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju najkasneje v 6 mesecih v vsakem primeru sprejeti nov program opremljanja.

Dne 9.9.2014 so začele na naslove krajanov, ki so vložili pritožbe zoper odločbe o odmeri komunalnega prispevka, prihajati odločbe, s katerimi je bilo o teh pritožbah odločeno na 2. stopnji in s katerimi se izpodbijane odločbe v celoti odpravljajo, zadeva pa se vrača v ponovno odločanje na prvi stopnji, to je organu občinske uprave, ki je izpodbijane odločbe izdal, to pa pod pogoji, določenimi z temi odločbami. To pa seveda ne pomeni, da je zadeva končana, nikakor. Ključ do vsega, to je do poštenega komunalnega prispevka, je v zakonitem in preglednem Programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo na območju občine Vrhnika, v katerem ne bo več določeno, da je obračunska vrednost te opreme enaka njeni investicijski vrednosti, ker to ni in ne more biti enako, sploh pa ne v primeru komunalne opreme, ki se gradi v okviru projekta Čista Ljubljanica, ki je financirana iz namenskih virov, v katerem bodo upoštevane vse dotacije, to je zneska kohezijskih sredstev, sredstev državnega in občinskega proračuna ter zneskov amortizacije za obstoječo komunalno opremo in nenazadnje predpisana merila, določena z državnim predpisom, to je s Pravilnikom o merilih za izračun komunalnega prispevka.

Dne 25. 9 2014 je Občinski svet na svoji zadnji seji v tem mandatu, na uradno zahtevo Ministrstva za okolje in prostor sprejel sklep, s katerim se zaradi nezakonitosti odpravi sklep, s katerim je bila kot največja površina parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, določena velikost 1000 m2, prav tako pa je odpravljen popust v višini 10% za tiste občane, ki komunalni prispevek plačajo takoj oziroma v 15-tih dneh.

Gre namreč za to, da je občina Vrhnika v svojih izračunih kot enega od elementov odmere komunalnega prispevka uporabljala velikost celotnega zemljišča, kar je nezakonito zato, ker Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, što 95/2007) kot element izračuna oziroma določitve komunalnega prispevka določa velikost oziroma površino stavbnega zemljišča, če pa ta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. To v tem primeru pomeni, da se neto tlorisna površina objekta pomnoži z 1,5 in tako dobimo velikost stavbnega zemljišča (če ima hiša npr. neto tlorisno velikost 200 m2, se ta vrednost pomnoži z 1,5 in dobimo velikost 300 m2), to je velikost stavbnega zemljišča, ki se tako uporabi za odmero komunalnega prispevka. Kar se popusta na takojšnje plačilo tiče pa je bila nezakonitost v tem, da komunalni prispevek ne more biti nižji zaradi – recimo temu dobre volje župana ali občinskega sveta, ampak le zaradi višine obračunskih stroškov, ki so opredeljeni v programu opremljanja, na podlagi katerih je lahko komunalni prispevek na koncu nižji. To pa sedaj pomeni, da mora biti komunalni prispevek v vseh primerih, ko je velikost stavbnega zemljišča manjša od velikosti celotne parcele, ustrezno nižji in nikakor ne more biti višji, kot še vedno vztrajajo nekateri predstavniki občinske oblasti.

Vprašanje, ki se pri tem samo po sebi odpira je, kaj je z vsemi tistimi odločbami o odmeri komunalnega prispevka, ki so bile izdane pred odločbami, ki so jih julija letos prejeli krajani Verda in ki so iz pritožbenih razlogov odpravljene na 2. stopnji in s katerimi je bil komunalni prispevek odmerjen na predhodno naveden in s tem nezakonit način, če ob tem zanemarimo vsa druga dejstva? O tem, ali se bo v to spustil, naj presodi vsak, ki ga to vprašanje zadeva, je pa to podlaga za vložitev zahteve za obnovo postopka za odmero komunalnega prispevka. To podlago daje 260. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2 s spremembami in dopolnitvami), ki pa jo je treba vložiti v enem mesecu od dne, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva in dokaze, lahko pa ga, kar bi bilo v konkretnem primeru tudi najbolj prav, začne organ občinske uprave po uradni dolžnosti.Kot rečeno, pa je ključ do pravičnega komunalnega prispevka zakonit in pregleden Program opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo, ki izdelan na podlagi in v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja (Uradni list RS, št. 80/2007) in ki bo poleg predpisanih meril upošteval tudi plačilno sposobnost občanov, kar pa je med drugim tudi priporočilo Ministrstva za okolje in prostor občinski upravi.

Občina Vrhnika do 30. 9. 2014, to je v šestih mesecih po sprejemu novega prostorskega načrta ni sprejela novega Programa opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika, čeprav bi ga skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 s spremembami in dopolnitvami ) morala, zato se mora v občini Vrhnika skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju komunalni prispevek od 1. 10. 2014 in do sprejetja novega programa opremljanja obračunavati na podlagi in skladno z Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka, kar pa praviloma avtomatsko pomeni nižji komunalni prispevek. Seveda ima v tem trenutku občina Vrhnika še druge odprte in neizpolnjene obveznosti do zahtev Ministrstva za okolje in prostor, ki jih bo morala izpolniti in ki ravno tako vodijo v smer ustrezne in zakonite ureditve vprašanja pravičnega komunalnega prispevka v celotni občini. Novica v zvezi z ureditvijo vprašanja komunalnega prispevka v občini Vrhnika in v zvezi z izdajanjem odločb o odmeri komunalnega prispevka !

V 41. tednu meseca oktobra 2014 je občina Vrhnika Ministrstvu za okolje in prostor posredovala že pred tem zahtevan odgovor, v katerem so morali ministrstvu pojasniti, ali investicija v komunalno opremo v letošnjem letu dejansko ne presega 5% investicije v to opremo iz leta 2013, kot so to zatrjevali v prejšnjem odgovoru, s katerim pa se ministrstvo ni strinjalo. Občina Vrhnika je namreč dne 14. 8. 2014 na dopis ministrstva, v katerem je bilo zahtevano pojasnilo, zakaj občina za izgradnjo nove kanalizacije, ki se gradi v okviru projekta Čista Ljubljanica, ni izdelala novega Odloka o o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo na območju občine Vrhnika, v katerem bi to opremo opredelila in ustrezno ovrednotila odgovorila, da tega niso storili zato, ker investicija v to opremo, ki se gradi v okviru navedenega projekta, v letošnjem letu ne presega 5% lanske investicije, saj prvi odstavek 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju določa, da lahko občina gradi komunalno opremo, ki je določena v prostorskem aktu tudi brez programa opremljanja, če po vrednosti letno ne presega 5% sredstev, ki jih je občina v preteklem letu vložila v komunalno opremo.

Iz ponovnega odgovora, ki ga je občina posredovala Ministrstvu za okolje in prostor na njihovo zahtevo je bilo namreč ugotovljeno, da ta investicija v letu 2014 presega 49% investicije v komunalno opremo iz leta 2013, zato je ministrstvo občini naložilo, da mora v roku 60 dni, to je do sredine decembra tega leta, izdelati nov program opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo na območju občine Vrhnika, v obračunskih stroških pa mora upoštevati tudi vse dotacije za gradnjo komunalno opremo, konkretno kanalizacijskih vodov in čistilne naprave-sekundarni del, to so tako sredstva Kohezijskega sklada in državnega proračuna kot tudi sredstva občinskega proračuna, ki jih občina skladno z investicijskim programom projekta zagotavlja za gradnjo te opreme, saj bo v nasprot-nem primeru to obravnavano kot nenamenska raba teh sredstev.

Z dnem 15. 10. 2014 je Oddelek za okolje in komunalo pri občinski upravi občine Vrhnika v obnovljenih postopkih po odpravi odločb o odmeri komunalnega prispevka, krajanom Verda v obnovljenih postopkih za čel izdajati nove sklepe in odločbe (kot en akt) o odmeri komunalnega prispevka za priklop obstoječih stanovanjskih objektov na kanalizacijsko omrežje, ki se je zgradilo v okviru projekta Čista Ljubljanica, o čemer smo predhodno že poročali. Iz teh odločb, ki so jih zaenkrat prejeli le nekateri, in ne vsi krajani Verda je razvidno, da prvostopenjski organ, to je Oddelek za okolje in komunalo pri občinski upravi občine Vrhnika, v obnovljenem postopku pri odmeri komunalnega prispevka ponovno ni upošteval ne določb Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika, kot tudi ne Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in sodne prakse, najbolj zaskrbljujoče pa je to, da v ničemer ni upošteval in spoštoval zahtev, ki mu jih je dal 2. stopenjski organ za potrebe vodenja ponovljenega postopka, saj so ti sklepi in odločbe, razen v svojih uvodnih pojasnilih, v svojih bistvenih elementih povsem enake odločbam, ki jih je pred tem v okviru odločanja o pritožbah, odpravil pritožbeni organ, kar meče veliko senco dvoma v zakonitost in korektnost postopkov, ki jih Oddelek za okolje in komunalo pri občinski upravi občine Vrhnika vodi v postopkih odmere komunalnega prispevka.

Iz vsebine navedenih sklepov in odločb o odmeri komunalnega prispevka tako sledi, da so v ponovljenem postopku zaradi ponovno napačno uporabljenega materialnega predpisa, ponovno nepopolnega oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja in ponovnih bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, nezakonite, zato so se krajani Verda, ki so jih do sedaj prejeli, na njih v zakonitem roku tudi ustrezno pritožili. Ob tem poudarjamo, da so podobne vsebinske napake vsebovane tudi v odločbah o odmeri komunalnega prispevka, ki jih Oddelek za okolje in komunalo pri občinski upravi občine Vrhnika odmerja za novogradnje stanovanjskih objektov. Glede Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika vas ob tej priliki tudi seznanjamo, da se njegova veljavnost in uporaba z jutrišnjim dnem, to je z 31. 10. 2014 izteka, zato se od 1. 11. 2014 komunalni prispevek ne sme več odmerjati na njegovi podlagi, ampak se s tem dnem, pa vse do sprejema novega odloka oziroma programa opremljanja, skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju komunalni prispevek lahko odmerja le na podlagi Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, kar pa je za občanke in občane bistveno ugodneje.

V tednu med 3. 11. 2014 in 7. 11. 2014 se bo s tem v zvezi naš občinski svetnik sestal z direktorico občinske uprave, na opisane nepravilnosti in o samem vodenju postopkov odmere komunalnega prispevka v ob čini pa bo opozoril tudi občinski svet na naslednji seji, ki bo 13. 11. 2014.

Na seji Odbora za ekologijo  in infrastrukturo, ki je potekala skupaj z Odborom za finance, gospodarstvo in proračun, sta bila dne 4.12.2014, obravnavana osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika in osnutek Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.

V razpravi je član in podpredsednik odbora kot predstavnik  Liste za razvoj vrhniškega podeželja predstavil obsežen pregled pripomb, saj sta obravnavana osnutka po naši oceni pripravljena zelo pomanjkljivo in v neskladju s predpisi, ki urejajo ta področja.

Po daljši predstavitvi pomanjkljivosti in nepravilnosti, predvsem  Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč  za območje občine Vrhnika, saj drugega osnutka odloka, to je Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, zaradi časovne stiske odbor ni obravnaval, sta odgovore na naša vprašanja in pomisleke podala predstavnika zunanjih izvajalcev, ki so bili sicer korektni, vendar ne v celoti zadovoljivi, zato smo ocenili, da je osnutek tega odloka neustrezen in neusklajen s predpisi in predlagali, da se dokument vrne v ponovno pripravo in ustrezno uskladitev.

Ob tem smo poudaril tudi to, da informativni izračuni komunalnega prispevka, ki prikazujejo primere odmere skladno z navedenimi osnutki, v primerjavi z izračuni na podlagi prejšnjega odloka, ne kažejo razvojne usmeritve občine in ne spodbujajo celovitega razvoja občine, saj po naši oceni visok komunalni prispevek pomeni razvojno zaostajanje in zapiranje občine, saj je višina komunalnega prispevka kriterij, ki v veliki meri odloča o tem, ali bo občina odprta za priseljevanje prebivalcev drugih občin v našo občino, to je predvsem tistih, ki nameravajo v naši občini zgraditi samostojni stanovanjski objekt z namenom, da v njej ostanejo in ne tistih, ki zaradi določenih prednosti, to je predvsem bližina Ljubljane in nižje cene stanovanj, v njej samo prespijo, občina pa tako vedno bolj zanesljivo postaja ob ljubljansko spalno naselje.

Na glasovanju o predlaganih osnutkih sta bila nato kljub podanih pojasnilih in izrečenih pomislekih oba osnutka potrjena z večino glasov.

Res pa je, da rezultat navedenega  glasovanja ne pomeni, da sta ta dva osnutka odlokov po vsebini potrjena in pomeni zgolj to, da bosta ta dva osnutka odlokov predstavljena na seji občinskega sveta, ki bo 23.12.2014, ki o njih ne bo odločal, ampak bo, če bo tak predlog izglasovan, in verjetno bo, ta dva odloka posredoval v javno razpravo in obravnavo, v okviru katere bodo lahko vsi zainteresirani podali svoje predloge sprememb in dopolnitev.

23.12.2014 sta bila na 3. izredni seji Občinskega sveta občine Vrhnika med drugim obravnavana tudi osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika in osnutek Odloka o komunalnem prispevku za občino Vrhnika.

V  razpravi je naš predstavnik v občinskem svetu tako, kot je to podrobno navedel že na seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je bila na to temo sklicana dne 4.12.2014, ponovno izpostavil ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti v teh dveh osnutkih odlokov, pri čemer se je na zaključku zelo burne razprave predstavnica zunanjega izvajalca, ki je ta dva osnutka pripravil, to je ZUM d.o.o., z njim celo strinjala in priznala določena dejstva, ki jih je naš predstavnik v tej razpravi nič kolikokrat navedel in poudaril.

Ključne nepravilnosti osnutka Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika so v osnovi tem, da dokument preprosto ni skladen z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in poleg ostalih nepravilnosti na primer ne vsebuje predpisanega načrta prioritet gradnje in rekonstrukcije  komunalne opreme, vključno z datumi začetka gradnje in rekonstrukcije ter datumi zaključka gradnje in rekonstrukcije posamezne vrste komunalne opreme, ne določa deleža sredstev, ki bodo vplačana s strani občanov kot zavezancev s komunalnim prispevkom in kar je najhujše, ne določa zneskov prejetih zunanjih dotacij za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, v tem primeru kanalizacije in centralne čistilne naprave, ki se gradi  v okviru projekta Čista Ljubljanica, ki je bil v 75% financiran s sredstvi Kohezijskega sklada in proračuna R Slovenije, v razliki sredstev pa tudi z namenskim sredstvi občinskega proračuna.

Ob tem pa ti zneski niso prikazani po posameznih virih financiranja in  niso upoštevani v obračunskih stroških gradnje komunalne opreme, kar pa ima na koncu ključno vlogo pri določanju višine oziroma pri odmeri komunalnega prispevka občankam in občanom. To ima lahko za posledico med drugim tudi zahtevo za vračilo sredstev prejetih zunanjih dotacij, na kar je občinsko upravo in župana dne 14.10.2014 z dopisom posebej opozorilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Ne glede na vse navedeno in vsa predložena dejstva, je občinski svet omenjena osnutka odlokov z veliko večino potrdil, jih prekvalificiral v predlog in jih posredoval v javno razpravo in obravnavo, ki bo potekala do 12.1.2015.

V zvezi z osnutkom Odloka o komunalnem prispevku za občino Vrhnika pa gre za to, da omenjeni predpis ni v celoti skladen z določili Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, napačno povzema definicije in elemente formule za izračun komunalnega prispevka, še posebej pa je to očitno v delu, ki se nanaša na določevanje kriterijev za odmero komunalnega prispevka, med katerimi je posebnega pomena pojmovanje definicije gradbene parcele oziroma njene velikosti, ki jo v občinski upravi ne glede na jasne predpise, pozive in mnenja Ministrstva za okolje in prostor ter sodno prakso, še vedno določajo po svoje  in v postopkih odmere komunalnega prispevka velikost gradbene parcele enačijo z velikostjo katastrske ali zemljiške parcele, kar pa je tako nezakonito kot tudi moralno in etično sporno, to pa ima na koncu v kombinaciji z nepravilnostmi iz osnutka oziroma predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika, za posledico bistveno višji komunalni prispevek za občane, kot bi bil v primeru, če bi bila ta dva odloka izdelana v skladu s predpisi in tudi z strategijo, s katero bi se občina Vrhnika odpirala navzven in usmerila v trajnostni razvoj.

Zato je predstavnik naše liste vse svetnike, predstavnike občinske uprave in župana opozoril na odgovornost, ki jo prevzemajo v primeru, da bosta ta dva osnutka odloka tudi v postopku njunega sprejema potrjena z vsebino, ki je bila predstavljena in obravnavana na občinskem svetu, še posebej pa na odgovornost, ki jo prevzemajo v primeru, da bo zaradi predhodno navedenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, še posebej pa zaradi neupoštevanja zahtev po prikazovanju in upoštevanju najmanj vseh prejetih zunanjih dotacij za gradnjo komunalne opreme, potrebno sredstva teh prejetih zunanjih dotacij, to je sredstev Kohezijskega sklada in proračuna R Slovenije, vračati.

Ob tem pa bi želeli vse občanke in občane občine Vrhnika posebej opozoriti, da se aktivno vključijo v javno razpravo uvodoma navedenih predlogov odlokov, ki so objavljeni na občinski spletni strani in predlagajo njihove spremembe in dopolnitve tako, kot jih vidijo in kot menijo, da je prav, saj bo le na ta način mogoče doseči spremembe, ki so nujne, ne le zaradi uskladitve teh dveh predlogov odlokov z zahtevami predpisov, kar je minimum, ampak tudi zaradi zagotavljanja dolgoročnega razvoja celotne občine. Lista za razvoj vrhniškega podeželja bo to nedvomno storila in v svojih zahtevah ne bo popustila.

11.1.2015 smo na občinsko upravo posredovali predloge in dopolnitve na predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in na predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika in s tem nekako izčrpali naša pogajalska izhodišča. Kakšni bodo nadaljnji koraki Liste bo odvisno od pripravljenosti občinske uprave do sprejetja naših pripomb.

Toliko do sedaj, o nadaljnjem razpletu v zvezi s komunalnim prispevkom v na ši občini vas bomo tekoče informirali na naši spletni strani.

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke | Pusti Komentar

POJASNILO K VPRAŠANJU OBČINSKI UPRAVI Z DNE 20.11.2014 (24.11.2014)

Dodatno pojasnilo direktorici Občinske uprave k mojemu vprašanju glede sofinanci-ranja krajanov za asfaltiranje cest na Stari Vrhniki z dne 20.11.2014 (poslano  24. 11. 2014)

Spoštovani,

 V zvezi z mojimi vprašanji z dne 20. 11. 2014 vam kot dopolnilo podajam še to izhodišče:

Pogodbe o sofinanciranju  asfaltiranja cest v KS Stara Vrhnika so sklenjene na podlagi 77. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 8. člena Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2014.

 77. člen ZPN v prvem odstavku določa, da občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme. V drugem odstavku pa določa, da se gradnja komunalne opreme financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in drugih virov. Pod druge vire so mišljene razne dotacije, kot so sredstva EU skladov in podobno.

 8. člen Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2014 pa določa, da lahko krajevne skupnosti samostojno sklepajo pravne posle, kot so investicije ter prodaja in nakup nepremičnin do vrednosti 50.000 EUR za posamezni pravni posel. Nad navedeno vrednostjo morajo krajevne skupnosti pridobiti predhodno pisno soglasje župana.

Ali so to ustrezne in pravilne pravne podlage za sklepanje tovrstnih pogodb. Vsekakor ne, ne vem pa, s kakšnim namenom pogodbe s takimi preambulami pripravljate ? Ali gre za pogodbo zaradi pogodbe, kar je lahko verjetno tudi ob upoštevanju dejstva, ker KPV od krajanov kljub vsemu sedaj na podlagi teh pogodb zahteva še dodatno plačilo za pripravo terena za asfaltiranje. Ali pa gre za površnost, ki je nedopustna, saj take pogodbe milo rečeno ne moremo jemati resno in je zelo sporna in nezakonita, in to iz večih razlogov.

Lahko pa je odgovor na to v nizkih etičnih in strokovnih standardih zaposlenih v občinski upravi, kar pa je problem, na katerega opozarjamo in ki ga v naši listi želimo razrešiti in odpraviti, seveda z vašo izčrpno pomočjo in sodelovanjem.

S spoštovanjem,

mag. Viktor Sladič, občinski svetnik

Objavljeno v Čista Ljubljanica, Novičke, Občinska uprava | Pusti Komentar

VPRAŠANJE ZASTAVLJENO OBČINSKI UPRAVI (20.11.2014)

Vprašanje zastavljeno Občinski upravi, ge. Vesni Kranjc, direktorici uprave in  ge. Tini Kobal, vodji Oddelka za okolje in komunalo (20.11.2014)

Spoštovani,

Kot vam je znano, na Stari Vrhniki v okviru izvajanja projekta Čista Ljubljanica potekajo dela v zvezi z izgradnjo kanalizacijskih vodov. Ob tem se pri nekaterih krajanih kot lastnikih posameznih objektov pojavljajo določeni problemi, saj naj bi se po navedbah Komunalnega podjetja Vrhnika in občine Vrhnika oziroma njihovih predstavnikov,  izgradnja kanalizacije skladno z navedenim projektom zaključila približno 100m od parcelnih mej zadnjih objektov ob občinski cesti ter da naj bi bili prebivalci teh objektov dolžni sami zagotoviti prekop občinske ceste do mesta priključka in zagotoviti priključitev obstoječih objektov na kanalizacijski vod. Ob tem pa je npr. v konkretnem primeru zadnji kanalizacijski jašek postavljen na nasprotno stran ceste, to je tisto, na kateri ni nobenih objektov.

V zvezi s tem me glede na to, da Investicijski program projekta Čista Ljubljanica za območje Stare Vrhnike ne predvideva izključevanja priključitve posameznih objektov na kanalizacijske vode zanima, zakaj in na kateri podlagi so oziroma naj bi bili lastniki teh objektov v vasi, ki mimogrede stojijo že dolgo pred objekti nižje ob cesti,  dolžni priključke na kanalizacijsko omrežje financirati sami, čeprav potekajo parcelne meje objektov, ki naj bi se priključil na kanalizacijo, tik ob občinski cesti , ki je mimogrede v zadnjem času postala tudi zelo prometna vpadnica na Staro Vrhniko.

Ob tem se na Stari Vrhniki gradi oziroma obnavlja tudi javna razsvetljava ter sočasno z izgradnjo kanalizacijskih vodov vgrajujejo cevi za telekomunikacijsko omrežje, česar pa posamezni krajani po tem takem ne bodo deležni, čeprav je njihov prispevek enak, kot to velja za ostale prebivalce  v občini, predvsem mesta. Ali bodo potem tudi to komunalno opremo morali financirati sami in če, na kateri pravni podlagi?

V zvezi s tem me tudi zanima, zakaj morajo posamezni prebivalci Stare Vrhnike sofinancirati asfaltiranje cest, saj to ni običajna praksa, ki bi skladno s predpisi veljala na območju celotne občine, še posebej, ko govorimo o obnavljanju in nadomešča-nju komunalne opreme, ki skladno z tretjim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) ni strošek občanov, razen v primerih, ko bi govorili o npr. javno zasebnem partnerstvu?

V zvezi z navedenim vas prosim, da ta vprašanja podrobno proučite in mi odgovor s pojasnili v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 25.11.2014, posredujete na moj e-naslov.

S spoštovanjem,

mag. Viktor Sladič, občinski svetnik

Objavljeno v Čista Ljubljanica, Novičke, Občinska uprava | Pusti Komentar

Pospeševanje kolesarskega in pohodniškega turizma

 1. UREDITEV KOLESARSKIH POTIKolesarskiSmerokazi

V občini imamo eno državno kolesarsko podt (D1), dve regijski kolesarski poti (L034, L037) in dve krajevni (V1, V2), ter nekaj pešpoti – Jakobovo pot (označena s školjko), evropsko pešpot E7 (označeno z rdečim krogom z rumeno piko v sredi), Emino romarsko pot in če nekaj krajevnih, planinske poti – Vrhniška  in Logaška planinska pot (tudi Logaška kdaj zaide na vrhniško stran), poleg tega pa še »običajne« planinske poti, označene z redčim krogom in belo piko v sredi. Če upoštevamo, da imajo planinske poti že uveljavljene »standarde« (npr.: kam nas oznake peljejo in koliko je do cilja) … (več >>> tu bo povezava na podrobno vsebino, dokumente, itd)

 2. NAČRTOVANJE NOVIH KOLESARSKIH IN PEŠPOTI

Brv_SinjaGoricaV občini imamo veliko naravnih danosti, ki jih lahko s pridom izkoristimo tako pri kolesarskem turizmu kot pri pohodništvu. Zlasti slabo je izkoriščeno Barje (pri tem moramo seveda omeniti dobro prakso, kot je Bevška učna pot, Jurčevo šotišče in Mali plac), ki pa ga omejujejo tudi Ljubljanica in njeni pritoki, zlasti Ljubija, saj so Borovniščico in Bistro že mostovi in brvi. Barje kar kliče po tematskih poteh, kot npr. Prazgodovina in koliščarji ali Železna in rimska doba, vendar nam na pori manjka kakšna brv, da pot skrajšamo na primerno dolžino in se izognemo prometni cesti med Vrhniko in Bistro  … (več >>> tu bo povezava na podrobno vsebino, dokumente, itd)

Objavljeno v Kolesarstvo, Pohodništvo, Turizem | Pusti Komentar

Mag. Viktor Sladič

Viktor_2

Viktor Sladič je rojen 23. decembra 1960. Leta 1987 je diplomiral na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani, leta 1999 je končal Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za tehniško varnost, leta 2006 pa znanstveni magistrski program na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije.

Poklicno pot je začel leta 1983 v gospodarstvu, kjer je ves čas opravljal vodstvene naloge. Od leta 1996 je zaposlen v Ministrstvu za obrambo, kjer je kot sekretar odgovoren za področje varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom. Sodeloval je pri večih projektih, kot je EU projekt PHARE – Razvoj sistema varnosti in zdravja pri delu v R Sloveniji, je pa tudi član Komisije Vlade RS za AIDS in Komisije Vlade RS za droge.

V mandatu 2014 do 2018 je kot predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja (sedaj Lista za razvoj Vrhnike in podeželja) član Občinskega sveta občine Vrhnika in eden najaktivnejših občinskih svetnikov, ki se vztrajno zavzema za pravice ter za višjo kakovost življenja vseh občank in občanov občine Vrhnike ter za razvoj turizma in turistične infrastrukture v občini in v zvezi s tem z vztrajnim zavzemanjem dosegel občutne spremembe, ki so v dobro vseh Vrhničanov.

Je poročen in oče štirih otrok, s svojo družino pa živi na Mirkah.

Je nekdanji vrhunski športni plesalec tedanjega Športno plesnega kluba Kazina in glasbenik. Z vrhniško glasbeno skupino Edino Beseda je bil z avtorsko skladbo, ki sta jo napisala skupaj z žal pokojnim prijateljem, Borutom Drašlerjem, leta 2004 tudi finalist legendarnega glasbenega festivala Slovenska popevka.

Zadnjih 12 let je tudi rekreativni kolesar in član kolesarske skupine Arkolonavti, s katero je prekolesaril dobršni del Evrope in Slovenije.

Ker je bila njegova mama na Vrhniki 32 let patronažna babica, ki je pomagala na svet več kot 3000 Vrhničanom, pa je predvsem starejši generaciji poznan tudi kot “od babce sin”.

V Listi za razvoj Vrhnike in podeželja, katere ustanovitelj je, ima vlogo njenega uradnega predstavnika in predsednika Izvršnega odbora liste, na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo 18. novembra, pa je bil s strani članov liste izbran za nosilca liste kandidatov za volitve članov Občinskega sveta občine Vrhnika v 2. volilni enoti, soglasno pa je bil imenovan tudi za kandidata Liste za razvoj Vrhnike in podeželja za župana občine Vrhnika.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Sonja Vidmar

???rojena 30.5.1954 v Raški, staršema slovenskega rodu, od svojega četrtega leta Vrhničanka, zadnjih 45 let pa krajanka Verda. Diplomirala je na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Poklicna pot jo je vodila skozi različna delovna okolja. Spoznala je delo v kovinski industriji (Kovinarska Vrhnika), delo z bolnimi otroci (UKC Ljubljana), delo v brezcarinskih prodajalnah (Brodokomerc). Hodila je trnovo pot samostojnosti, posledično je kot brezposelna oseba spoznala Zavod za zaposlo-vanje. Uspelo se na Zavodu za zaposlovanje nato zaposliti, kjer je bila zaposlena do upokojitve.  Je članica Sveta Krajevne skupnosti Verd,  aktivna krajanka Verda, prostovoljka v Domu upokojen-cev Vrhnika.  Tudi vnukoma posveti  kar nekaj  prostega časa. Kljub temu ji ostane še nekaj prostega časa, ki ga aktivno porabi za razna zanimiva potovanja.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Marjan Mesec

Sl_MarjanRojen 16. 7. 1973. Leta 1992 je končal šolanje na srednji strojni šoli v Ljubljani. Šolanje je nato nadaljeval na Fakulteti za strojništvo, vendar zaradi dela v Smučarsko tekaškem klubu Coming študija ni dokončal. Leta 1994 se je zaposlil v Kovinarski Vrhnika kot tehnolog, kasneje pa je postal vodja konstrukcije in tehnologije. Leta 2006 je poklicno pot nadaljeval v Hamex d.o.o., od leta 2011 pa dela kot direktor podjetja Krili d.o.o. Že od mladih nog je poznan kot rekreativni športnik in zagnan kritik javnih medijev in ustanov pri rabi slovenskega jezika.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Nataša Rijavec

Natasha

Rojena 18. 12. 1971. Leta 1989 je končala Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani in se leta 1993 zaposlila v Vrtcu Ljubljana-Center. Leta 2001 se je vpisala na izredni študij Fakultete za socialno delo in jo leta 2007 uspešno zaključila. Vse do danes je ostala zvesta delu v vrtcu in imela možnosti in priložnosti spoznati delo po celotni vertikali zavoda. Med delom in v času študija je veliko svojega časa posvetila prostovoljnemu delu, predvsem s starimi v domu za starejše občane v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka, v stanovanjski skupnosti Sonček in društvu Unicef. Je tudi NLP Praktik in NLP Praktik Coach. Končala je tudi I. fazo realitetne terapije. Otroštvo in mladost je večinoma preživela poleg šole tudi na belih strminah in odbojkarskem igrišču, kasneje pa je v svojem prostem času povezovala kulturne prireditve na Vrhniki in drugih krajih po Sloveniji.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar