Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Občina zariše meje parka, pripravi seznam dopustnih dejavnosti v parku in idejno študijo z okvirnimi vsebinami brez kakršnih koli podrobnejših načrtov (recimo IPD). Pri pripravi študije obvezno sodelujeta Zavod Ivana Cankarja, ki ima širši pogled na turistično dejavnost v Občini Vrhnika in TD Blagajana kot delni lastnik in pomemben akter turizma na Vrhniki. Predlagamo, da se park dosledno imenuje Cankarjev gaj, saj naj bo območje prvenstveno namenjeno njegovemu spominu. Park se poveže še s Cankarjevo potjo (jo je treba še urediti ali dopolniti s spominskimi tablami Mesarjeve klade, Jurčev hlapec, pa o ženski zapeljivosti oziroma suhih hruškah, ustanavljanju bralnega društva v Mantovi (Kačur), o prihodu Martina Kačurja na Vrhniko (gostilna Jurca) in s podatki o spomeniku), ki se začenja v Enajsti šoli pod mostom in skupaj povežeta precejšnji del doživljajev iz povesti in romanov Moje življenje, Na klancu, Marin Kačur, Kralj na Betajnovi in drugih, za kar pa bodo popolnejše odgovore dali dobri poznavalci pisatelja, ki jih na Vrhniki ni tako malo. V parku se postavi nekaj informacijskih tabel s Cankarjevimi besedili (npr.: Tičnica, Moj laz, o beli nevesti, o žuborenju vode za cerkvenim oltarjem, o recitiranju na cerkvenem zidku) in druge zanimivosti (o cerkvi, o pastirici, o štiftarjih, o izgubljenih slikah na Križevem potu, o kapelici dveh Jakobov, o utrdbi Tavriskov na Tičnici, itd). Uredi se tudi park, vsaj približno zasajen z drevesi iz časov ustanoviteljev TD Blagajana in postavi paviljon (replika starega) za poletne prireditve.

NAMEN: Popestriti turistično ponudbo in zadržati prehodne turiste za kakšen dodatne dan, Vrhničanom pa zagotoviti prijetno sprehajalno okolje. Povezati doživljajski park Argonavti in Doživljajsko razstavišče Ljubljanice s zanimivo potjo čez Tičnico in Trojico.

CILJ: Več turistov, več nočitev, večji obisk parka Arkolonavti in DRL, večja turistična poraba, s tem pa večji prihodki iz naslova turistične dejavnosti.

V BREME PRORAČUNA: nekaj dela občinskih uradnikov, stroški ureditve postopkov pri ustanovitvi parka in ureditve vpisa v OPPN, stroški priprave vsebine (vsebino v glavnem pripravi TD Blagajana), oblikovanja tiska in postavitve informacijskih tabel (vsaj 10), stroški nabave in postavitve še kakšne klopce, stroški čiščenja terena (vsega ni moč narediti s prostovoljnim delom) ter nakupa in zasaditve »eksotičnih« dreves po predlogu TD Blagajana. Celotni stroški ne bi smeli preseči 10.000,00 evrov.

Občina zariše meje krajevnega parka in meje krajevnega turističnega središča (KRS), pripravi seznam dopustnih dejavnosti v KTS in idejno študijo z okvirnimi vsebinami brez kakršnih koli podrobnejših načrtov (recimo IPD). Pri pripravi študije obvezno sodelujeta Zavod Ivana Cankarja, ki ima širši pogled na turistično dejavnost v Občini Vrhnika in TD Blagajana kot delni lastnik in pomemben akter turizma na Vrhniki. Park se lahko tudi preimenuje v kakšno bolj turistično zanimivo ime, po lintvernu npr. v Krajevni park V zmajevem gnezdu.

NAMEN: Območje nameniti čim širšemu krogu enodnevnih in večdnevnih obiskovalcev, z dopolnilno ponudbo pa povečati iztržek od turistične dejavnost. Podrobneje o ciljih, ko bo narejena idejna študija in projekt v javno-zasebnem partnerstvu oddan enemu ali več investitorjem. Zagotovo bomo med dopustne dejavnosti v parku predlagali ureditev izposoje koles, električnih koles, triciklov in drugih električnih vozil, restavracije višjega ranga s ponudbo krajevne značilne hrane višje kakovosti, sladolednega bara in pivnice, družinskega avtokampa z glamping hišicami ter paviljona za poletne prireditve.

Širše območje bi občasno delno ali popolno zapirali za motorni promet ter sprehajalne poti namenili pešcem, kolesarjem in voznikom električnih vozil s hitrostjo omejeno na 25 km/h.

CILJ: Podrobneje o ciljih, ko bo narejena idejna študija in projekt v javno-zasebnem partnerstvu oddan enemu ali več investitorjem. Pričakuje se, da bodo k projektu parka pristopili rudi lastniki v park vključenih zemljišč.

V BREME PRORAČUNA: Razen nekaj dela občinskih uradnikov ter stroškov izdelave idejne študije, ureditve postopkov pri ustanovitvi parka in ureditve vpisa v OPPN, niso predvideni odhodki iz občinskega proračuna, lahko pa potencialnim investitorjem občina pomaga z ugodnimi krediti, Zavod Ivana Cankarja pri trženju in spletni predstavitvi avtokampov, TD Blagajana pa pri upravljanju parka.

Občina zariše meje krajevnega parka in krajevnega turističnega središča (KTS), pripravi seznam dopustnih dejavnosti v KTS in idejno študijo z okvirnimi vsebinami brez kakršnih koli podrobnejših načrtov (recimo IPD). Pri pripravi študije obvezno sodelujeta Zavod Ivana Cankarja, ki ima širši pogled na turistično dejavnost v Občini Vrhnika in TD Blagajana kot delni lastnik in pomemben akter turizma na Vrhniki.

NAMEN: Dolgoročno zaščititi širše območje izvirov Ljubljanice kot naravnega spomenika državnega pomena in ga nameniti turističnim, športnim in kulturnim dejavnostim namenjene vsem generacijam. Zagotovo bomo s projektom povezali izvire v Močilniku z izviri v Retovju in dogradili plezalno središče, na širšem območju pa v predlog dopustnih dejavnosti zagotovo predlagali ureditev izposoje tako koles kot vodnih plovil, restavracije višjega ranga s ponudbo krajevne značilne hrane višje kakovosti, sladolednega bara in pivnice, družinskega avtokampa z glamping hišicami ter paviljona za poletne prireditve.

CILJ: Območje zaprtega tipa vrniti čim širšemu krogu enodnevnih in večdnevnih obiskovalcev, z dopolnilno ponudbo pa povečati iztržek od turistične dejavnost. Podrobneje o ciljih, ko bo narejena idejna študija in projekt v javno-zasebnem partnerstvu oddan enemu ali več investitorjem. Pričakuje se, da bodo k projektu parka pristopili rudi lastniki v park vključenih zemljišč.

V BREME PRORAČUNA: Razen nekaj dela občinskih uradnikov ter stroškov izdelave idejne študije, ureditve postopkov pri ustanovitvi parka in ureditve vpisa v  OPPN, niso predvideni odhodki iz občinskega proračuna, lahko pa potencialnim investitorjem občina pomaga z ugodnimi krediti, Zavod Ivana Cankarja pri trženju in spletni predstavitvi avtokampov, TD Blagajana pa pri upravljanju parka.

Poleg osrednjega avtokampa bo občina spodbujala tudi manjše (t.i. družinske, čeprav bodo lahko tudi v lastništvu samih krajevnih skupnosti) avtokampe po vaških krajevnih skupnostih. Lastnik primerno velike parcele ali veš sosednjih lastnikov samostojno ali s sovlagatelji odprejo družinski avtokamp. Občina pripravi kriterije (minimalna velikost parcele, velikost posameznega prostora za šotor s številom prostorov, minimalno število parkirišč za avtodome, velikost sanitarij ipd., določi še minimalni nabor dopolnilne turistične ponudbe in storitev) za družinske avtokampe. Družinski avtokampi bodo ciljno orientirani, se pravi, da bo npr. »barjanski« avtokamp pozornost usmeril na značilnosti barja, morebitni avtokamp v Starem malnu na geološko prelomnico in kraške značilnosti, avtokamp na Zaplani bo dal poudarek pohodništvu in planinarjenju, itd., glede na tematsko usmerjenost avtokampov pa bi se »grupirali« tudi turisti. Vsa investicija v celoti bremeni bodisi zasebnega investitorja bodisi krajevno skupnost. Od občine (pisarna VEM) se pričakuje, da pohitri postopke v njeni pristojnosti in nudi pomoč pri urejanju papirje na državni ravni.

NAMEN: Spodbuditi turistično dejavnost na vaseh, povečati zaposlenost za določen čas brezposelnih, študentov in upokojencev, povečati direktno prodajo krajevno pridelane hrane, spodbuditi dopolnilno dejavnost na vasi (recimo vonja s konjsko vprego po Barju) in izboljšati materialno osnovo podeželja.

CILJ: V tem mandatu zgraditi vsaj dva družinska avtokampa in v naslednjih letih doseči po tisoč nočitev letno za vsakega.

V BREME PRORAČUNA: Razen nekaj dela občinskih uradnikov niso predvideni odhodki iz občinskega proračuna, lahko pa potencialnim investitorjem občina pomaga z ugodnimi krediti, Zavod Ivana Cankarja pa pri trženju in spletni predstavitvi avtokampov.

Topli vrelec Furlanovih term so uporabljali že Rimljani in se zavedali pozitivnih učinkov tolpe vode. Pred več desetletji so s to vodo še polnili vrhniški bazen, bližnja tovarna usnja pa naj bi vodo onesnažila, kot dokazujejo raziskave. Občina naroči temeljito raziskavo vrelca v nekaj deset metrov globoki vrtini (predhodno je seveda treba preveriti, ali so bile sedanje raziskave zgolj površinske ali so vrtali tudi globlje) in v kolikor bo termalna voda brez prepovedanih primesi oziroma neoporečna se odloči za nadaljevanje projekta.

NAMEN: Popestriti turistično ponudbo še na področje zdraviliškega turizma. V ta namen se zgradi butični hotel visoke kategorije s kakšnimi desetimi sobami oziroma dvajsetimi posteljami in manjšo restavracijo odprtega tipa z nadstandardno kuhinjo, manjša termalna notranji in zunanji bazen ter prostore za zdraviliško in wellness dejavnost.

CILJ: S popestritvijo turistične ponudbe pritegniti nov oziroma drug segment turistov. Po nekaj letu ali dveh poskusnega delovanja pričakujemo polovično zasedenost kapacitet in letno prodajo 250 tedenskih in 500 tridnevnih zdraviliških paketov na bazi vse vključeno. Številu zdraviliških gostov primerno se bo povečal tudi obisk vrhniških zanimivosti, kot je npr. DRL.

V BREME PRORAČUNA: KTS Furlanove terme se zgradi v javno-zasebnem partnerstvu. Stroški občinskega proračuna bodo zagotovitev in komunalno opremljena parcela v velikosti do pol hektarja, priprava podrobnega načrta dopustnih dejavnosti in ureditev v OPPN. Vsi objekti in ureditev okolice bodo bremenili zasebnega investitorja, ki pa jih lahko sicer več, eden za butični hotel in termalna bazena, drugi za zdraviliško in wellness dejavnost in tretji za restavracijo.

Vodno mesto predstavljajo osrednji bazen olimpijskih izmer, otroški bazen, več manjših bazenov s tobogani in drugimi pripomočki za vodne aktivnosti, recimo surfanje na valovih itd., nekatera športna igrišča, npr. igriščem za odbojko na mivki ipd. Morda se načrtuje tudi notranji bazen.

NAMEN:  V času šolskih počitnic šolarjem zagotoviti, tudi s plavalnimi tečaji, aktivne počitnice. Pritegniti večje število turistov, predvsem tiste, ki bodo prenočevali v avtokampu in jih tudi z bazenom prepričali, da na Vrhniškem ostanejo kakšen dan več.

CILJ: Prodaja vsaj stotih sezonskih kart in 15.000 dnevnih, na račun vodnega mesta pa dodatno zagotoviti vsaj tristo nočitev več. Skupni kosmati zaslužek (dodatne nočitve in druga potrošnja turistov v dodatnem dnevu vključeno) bi se moral gibati blizu 100.000 evrov letno.

V BREME PRORAČUNA: Vodno mesto se zgradi v javno-zasebnem partnerstvu. Stroški občinskega proračuna bodo zagotovitev in komunalno opremljena parcela za vodno mesto v velikosti vsaj enega hektarja (lahko tudi skupaj  avtokampom, oziroma celo priporočljivo), priprava podrobnega načrta dopustnih dejavnosti in ureditev v OPPN.

Kljub temu, da je samo kampiranje že pred časom doseglo zenit, drugi oblike nočitev in preživljanja prostega časa v naravi še kako ohranjajo popularnost avtokampov. Tu imamo v mislih predvsem urejene prostore za avtodome ter mobilne ali glamping hišice. Med Ljubljanskim avtokampom na Ježici in kampom v Postojni v bližini avtoceste ni omembe vrednega avtokampa. Zagotovo pa je avtokamp v načrtih vseh bližnjih občin, in prva, ki bo storila korak dalje, bo prva žela sadove tega zaenkrat precej praznega prostora.

V kolikor se meni, da Športni park ni primeren za osrednji avtokamp s parkirišči za avtodome in vodnim mestom, s hotelom visokega cenovnega razreda z notranjim bazenom ter elitne mobilne oziroma glamping počitniške hišice, bo občina morala poiskati drugo primerno lokacijo. Večkrat omenjeni Kotnikovi bajerji imajo kar nekaj pomanjkljivosti, sicer ne za vodno mesto in športne vodne aktivnosti, pač pa za glamping hišice in avtokamp. Prva je bližina hrupne avtoceste (hrup se da nekoliko omejiti s protihrupnimi zaporami), druga je oddaljenost od avtoceste, če ne bo realiziran načrtovan izvoz (še pa bo, se bo sem preusmeril ves krajevni tovorni promet), neposredna bližina vseh onesnaževalcev zraka (osrednja vrhniška čistilna naprava, CRO oziroma Saubermacher in Kemis), ogromno mrčesa in močvirje, da ne omenjamo, da je bilo v desetih letih, kar se na projektu »dela« storjeno bore malo, vsaj kar se tiče lastniških razmerij.

Preveriti je treba še druge lokacije, kot npr. koliko in katere (primerne) parcele so v nekdanji kasarni še na razpolago, travniki pred ribiškim domom itd. Za ureditev osrednjega kampa (brez vodnega mesta) se pričakuje vsaj dva hektara velika parcela. Občina pridobi predkupno pravico za parcelo, ki jo odstopi (pravico nakupa) zasebnemu investitorju, komunalno uredi parcelo, podrobno predpiše dejavnosti, ki se na tej lokaciji lahko izvajajo in ustrezno zabeleži v OPPN. Avtokamp se izgradi izključno z zasebnim kapitalom. Lastniki zemljišč se lahko v avtokampu pojavljajo tudi kot soinvestitorji.

V okviru avtokampa se lahko hkrati zgradi tudi vodno mesto, sicer opisano kot samostojen projekt.

NAMEN:  Pritegniti večje število turistov, ki nimajo navade prenočevati v hotelu, jih v povprečju zadržati za več kot en dan (v začetku) oziroma z bogato in raznoliko dopolnilno ponudbo (npr. projekta CoolTrack in Aktivno preživljanje počitnic) tri dni (petletni cilj). V avtokampu se organizira tudi sezonska tržnica s prodajo kakovostne vrhniške hrane s pridobljenim certifikatom Odlično je! Vrhniško je! in sezonska restavracija s ponudbo krajevne značilne hrane.

CILJ: V štirih letih preseči 20.000 nočitev letno, skupaj s hrano, pijačo in z dopolnilno ponudbo pa preseči kosmati zaslužek v višini enega milijona evrov letno.

V BREME PRORAČUNA: Avtokamp se zgradi v javno-zasebnem partnerstvu. Stroški občinskega proračuna bodo zagotovitev in komunalno opremljena parcela za avtokamp, priprava podrobnega načrta dopustnih dejavnosti in ureditev v OPPN.

Glede na predstavitev projekta Kotnikovi bajerji lansko leto menimo, da se je treba tega problema lotiti bolj usmerjeno. Bajerji so zagotovo primerni za različne vodne aktivnosti, od veslanja in jadranja ali surfanja do športnega ribolova, tu se verjetno lahko zgradi tudi bazen oziroma vodno mesto. Za avtokamp bo treba upoštevati številne dejavnike, od hrupa do bližnjega smradu. Občina pripravi dovolj podrobno razdelan idejni projekt, uredi možne in dopustne aktivnosti, doseže soglasje z vsemi lastniki, ki jih na tem območju ni ravno malo (morda se jih pritegne kot soinvestitorje ali solastnike v projektu), upošteva načrtovan priključek na avtocesto in novo povezovalno cesto z mostom čez Ljubljanico. V primeru načrtovanja avtokampa menimo, da zanj rabimo vsaj dva hektarja suhih in nezamočvirjenih površin, za vodno mesto pa še saj pol hektarja kopnega oproščenih bremen omejitev Krajinskega parka Ljubljansko barje, Nature 2000, omejitev mokrotnih travnikov ipd. Če se bodo površine namenile za avtokamp ali za vodno mesto so namen, cilji in financiranje opisana v naslednjih dveh projektih. Površine se lahko namenijo le za športno-rekreacijske namene z vodno tematiko.

NAMEN: Razširiti in popestriti turistično ponudbo, ki bo imela za posledico večje število turistov na Vrhniki in posledično večji obisk restavracij in gostiln ter glavnih vrhniških zanimivosti, morda tudi večje število nočitev, saj se marsikdo lahko odloči, da ostane na Vrhniki še kakšen dan več. Seveda bodo dejavnosti namenjene tudi domačinom.

CILJ: Cilje bomo opredelili, ko bo določena glavna aktivnost KTS Kotnikovi bajerji.

V BREME PRORAČUNA: Javno-zasebno partnerstvo, določene aktivnosti bodo v breme občinskega proračuna, večinoma pa bo bremenilo zasebne investitorje.

Na parkirišču P&R v Sinji Gorici se, dokler se z drugačno parkovno politiko na Vrhniki ne poveča zasedenost parkirišča, trajno ali začasno v javno-zasebnem partnerstvu v delu parkirišča ob avtocesti uredi parkirišče za avtodome. Občina lahko uredi parkirišča tudi sama in ga urejenega odda v koncesijo najboljšemu ponudniku.

NAMEN: omogočiti turistom v avtodomih možnost prenočevanja na Vrhniki. Povečati zanimanje za krajevno zgodovino, za druge vrhniške zanimivosti (od DRL in Cankarjeve hiše naprej) in krajevno značilno hrano, povečati povpraševanje po vodenih izletih po Vrhniškem, povečati število turističnih nočitev (tudi v avtodomih štejejo), če prenočevanje ne urejeno le s »parkirnino« po vozilu (ne zahteva osebja, ampak le parkomat in zapornice), ne pa po glavi.

CILJ: Ob koncu tekočega mandata doseči vsaj 1.000 dnevnih parkiranj avtodomov. Če upoštevamo, da so v posameznem vozilu povprečno tri osebe, bi tako ustvarili vsaj 3.000 turističnih nočitev na leto. V okoliških gostilnah (so štiri) se bo predvsem zvečer povečala prodaja hrane in pijače (avtodomci so sicer bolj slabi potrošniki). Predviden finančni učinek parkirišča za avtodome ob koncu tega mandata: 50.000,00 evrov/letno (bruto).

V BREME PRORAČUNA: 25.000,00 evrov prvo leto (komunalna ureditev parkirišča (kanalizacija, voda, elektrika) . V breme zasebnega partnerja: ureditev sanitarij (občina predpiše minimalni standard, število in izvedbo), ureditev parkirišča (recimo zasaditev mejnega grmovja), parkomat, zapornice, (varnostna) ograja okrog parkirišča – investicija med 100.000 in 150.000 evrov (celotna investicija se povrne v štirih do petih letih, upoštevati je seveda treba stroške čiščenja, vzdrževanja, porabljene električne energije, komunalni prispevek, koncesnino, morda še stroške za kakšnega varnostnika itd).