Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Ugotavljamo, da na Vrhniki sicer imamo hotelske zmogljivosti srednjega nivoja kakovosti, primanjkujejo pa nam po eni strani hotelske zmogljivosti visokega cenovnega razreda, po drugi strani pa zmogljivosti namenjene predvsem tranzitnim gostom, predvsem tistim, ki si ob poti v naprej ne rezervirajo spanja v hotelu.

Nočitvene zmogljivosti so seveda v domeni zasebnih investitorjev, občina lahko le dejavno spodbuja v organizacijskem in tehničnem smislu, le deloma oziroma zagonsko pa tudi s povratnimi ali nepovratnimi proračunskimi sredstvi.

Lista si bo prizadevala, da na Vrhnika postavimo osrednji avtokamp, v okolici pa več manjših tematskih (družinskih) avtokampov (med njimi tudi v Blatni Brezovici), vse pa povezala v t.i. razpršeni avtokamp z enotnim upravljanjem in trženjem. Pod pojmom avtokampa razumemo tako prostor za šotore kot parkirišča za avtodome in prikolice za kampiranje.

Prizadevali si bomo, da občane spodbudimo k oddajanju sob in apartmajev v turistične namene. Zagovarjali bomo, da Zavod Ivana Cankarja prevzame vlogo promotorja, nudi organizacijsko in tehnično pomoč potencialnim sobodajalcem, občinski organi pa pristopijo odgovorneje k reševanju vlog. Prizadevali si bomo, da občina zagotovi nepovratna in povratna sredstva (delno odplačevanje kredita tudi od deleža nočitev) za zagon dejavnosti občanov. V okviru krajevnih skupnostih se bomo prizadevali, da se sobodajalci organizacijsko, tržno in upravljavsko povežejo v nekakšne razpršene hotele ali da ta del upravlja ZIC. V okviru oddajanja sob in apartmajev se bo Lista prizadevala tudi za odpiranje hosltov po krajevnih skupnostih namenjenih pretežno kolesarskemu in romarskemu turizmu.

Lista si bo tudi prizadevala, da se zaščiti pomembna kmečka arhitekturna dediščina s spreminjanjem namembnosti zapuščenih kmečkih hiš in gospodarskih objektov v turistične sobe in apartmaje. Za sanacijo oziroma predelavo pridejo v poštev razne kašče, svinjske in druge kuhinje, lope, podi, hlevi, seniki, skednji, svinjaki ter seveda zapuščene tipične kmečke hiše. V primeru, da občina oceni, da gre za pomembno arhitekturno dediščino, lahko v okviru javno-zasebnega partnerstva občina sodeluje  tudi z znatnimi proračunskimi sredstvi.

Integralni turistični produkt “Kralj na Betajnovi”

Turistične želje posameznikov se vsako leto menjajo, od nekdanjega »samo da je morje« so se časi močno spremenili. Masovni turizem je v zatonu, čeprav se število turistov neprestano povečuje, vendar ljudje vse bolj iščejo individualnost in izvirnost. Liste za razvoj Vrhnike v svojih načrtih namenja prav temu veliko pozornosti, pa naj si gre za različne oblike prenočevanja, prehrano z močnim krajevnim pridihom ali organiziranimi dopolnilnimi dejavnostmi, s ciljem, da bi turisti na Vrhniškem preživeti več kot le kakšen dan. Vse troje oblikujemo v celovito turistično ponudbo, v tako imenovane. ITP – integralne turistične produkte, pri oblikovanju pa dajemo velik poudarek njegovi vsebini, saj se želje gostov lahko močno razlikujejo. Ravno v segmentu individualnosti in izvirnosti ima lahko Vrhnika s svojo majhnostjo, vendar z bogato kulturno, geografsko in zgodovinsko dediščino, prednost pred velikimi in že uveljavljenimi turističnimi središči.

Kako velik vpliv ima turizem na razvoj krajevnega gospodarstva in kraja samega verjetno ni treba izgubljati besed, dovolj je, če skočimo samo do Ljubljane in si jo zamislimo, kakšna je bila pred dobrim desetletjem. Od turistov niso neposredno odvisni le ponudniki prenočitvenih zmogljivosti ali gostinci (turistična dejavnost v ožjem pomenu besede – seveda kakšen kos turistične pogače si odrežemo, je odvisno od nočitvenih zmogljivosti in njihove kakovosti ter dolžine bivanja turistov), ampak tudi številni drugi ponudniki – izdelovalci spominkov, izposojevalci koles in plovil, muzeji, turistični vodniki…

Nekdanji transportni most za glino

Vrhnika je v obdobju samostojnosti izgubila vsa večja podjetja, ki so zaposlovala večino vrhniškega prebi-valstva, če omenimo le Industrijo usnja, Liko, Elektron, celotno opekarsko dejavnost in skoraj vso gradbeno, nevarno pa se širi »umazana« in »nevarna« dejavnost. Lista si bo v dobro razvoja turizma in kakovostnejšega življenja krajanov prizadevala, da se največji onesnaževalci zraka in narave preselijo na primernejšo lokacijo tudi z zahtevo po plačevanju ekološke rente bližnjim prebivalcem in občini.

V Listi menimo, da je panoga, kateri moramo v prihodnje nameniti vso pozornost, prav turistična dejavnost, da pa ima ta dejavnost velik potencial, utemeljujemo:

• bližina Ljubljane. V Ljubljani zadnjih nekaj let beležijo močan trend rasti števila turistov in turističnih nočitev. V dogovoru s Turizmom Ljubljana bi del teh turistov enostavno »preselili« na Vrhniko, pa naj si je vzrok polnost ljubljanskih hotelov ali podaljševanje bivanja turistov na drugi lokaciji. V interesu tako Ljubljane kor Vrhnike je, da se turisti pri nas zadržujejo dlje kot le dan ali dva;
  

  Matej Sternen: Rdeči parazol

• Vrhnika ima številne naravne danosti (geološka prelomnica, izviri Ljubljanice, kraški rob, Barje s floro in favno), ima dolgo in bogato zgodovino (kamenodobni tabori, koliščarji, Tavriski, Rimljani, brodarji, tovorniki in furmani) ter bogato kulturno izročilo (Ivan Cankar, Karel Grabeljšek, Matej Sternen, Jožef Petkovšek, Simon Ogrin), ki se turistom lahko podajo na dovolj zanimiv način;
• potreba po gibanju. Vse več delovnih mest je v pisarnah, vse več časa doma preživimo pred računalnikom in TV zaslonom. Po Evropi so se razmahnile številne kolesarske in pešpoti, tudi Vrhnike se niso ognile evropska pešpot E6, vseevropska kolesarska pot EuroVelo EV9, Emina romarska pot, Slovenska Jakobova pot, itd., kolesarski in pohodniki pa seveda, poleg drugega, tudi prenočujejo in se prehranjujejo.
• Panoga oziroma turistična dejavnost zahteva relativno malo vlaganja (recimo avtokampi, parkirišča za avtodome in avtomobilske prikolice, oddajanje zasebnih sob), rezultati pa so hitro vidni (investicija se hitro začne vračati). Seveda se od občine predvideva dobro skupno trženje turističnih zmogljivosti in programov.

Lista si bo prizadevala, da se iz občinskega proračuna namenja več denarja za izgradnjo prepotrebne turistične infrastrukture ter za sofinanciranje in različne spodbude zasebnikom oziroma zasebnemu kapitalu na področju turistične dejavnosti. Če pogledamo nekatere nepregledne in predvsem zelo drage projekte v bližnji preteklosti in nekatere načrte, ki nimajo neposrednega vpliva na povečanje turističnega obiska, menimo, da bi v prihodnjem mandatu lahko namenjali letno vsaj 10% sredstev občinskega proračuna namenjenega za investicije, pri tem pa spodbujali predvsem investicije v javno-zasebnem partnerstvu, saj si razvoja ne predstavljamo brez močne podpore (krajevnega) gospodarstva, predvsem tistega v storitveni dejavnosti.

Lista za razvoj Vrhnike in podeželja je mnenja, da je turizem gospodarska panoga z največ potenciala. Za osnovno turistično infrastrukturo (avtokampi, hoteli, počitniške hišice, parkirišča za avtodome ter zasebne turistične sobe in apartmaji) je potrebno investirati relativno malo, učinki pa so tako rekoč takojšnji. Vendar turistična infrastruktura niso le prenočitvene zmogljivosti ampak tudi narava, naravne zanimivosti ter turistični športni in kulturni objekti.

Lista bo predlagala in zahtevala, da Vrhnika sprejme novo dolgoročno strategijo razvoja občine – stari »Strategiji razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006 – 2020« se namreč čas izteka – v skladu z novo strategijo pa v Občinskem prostorskem načrtu z predlaganimi Krajevnimi turističnimi središči (KTS) z možno dejavnostjo na teh območjih zaščitila za turizem zanimiva določena območja. V »Strategiji« nas ne bo zanimalo lastništvo parcel, ampak zgolj dejavnosti, od lastnika in morebitnih soinvestitorjev pa bo odvisno, ali se določenega projektna lotijo ali ne. Da ne bo »rivalstva« med posameznimi središči, bo občina KTS uskladila v enotno turistično ponudbo in pri tem predvsem izkoristila naravne danosti posameznih območij. Občina bo turistična središča zaščitila z dolgoročnim (vsaj dvajsetletnim) občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), v katerem bo podrobneje prepisala dopustne dejavnosti in tako onemogočila dejavnosti, ki se recimo trenutno odvijajo v Močilniku in odvračajo domačine in turiste od ogleda največjega vrhniškega turističnega bisera in nekdanjega središča vrhniškega družabnega življenja.

Lista za začetek predla-ga sedem. Pod KTS pojmujemo prostor ali območje s celovito turistično ponudbo – z različnimi prenočitveni-mi zmogljivostmi, s celovito in specializira-no gostinsko ponudbo ter bogato ponudbo turistično-rekreativnih aktivnosti. Za začetek predlagamo devet središč (oziroma tri krajinske parke (KP) in šest krajevnih turističnih središč (KTS)) za katere menimo, da so v tem trenutku dovolj aktualni:

1. KTS Bazen (območje bazena in nogometnega igrišča), po mnenju Liste najpomemb-nejše oziroma najaktualnejše KTS,
2. KP Močilnik z Retovjem,
3. KP Star maln z dolino potoka Bela,
4. KP Sveta Trojica s Tičnico,
5. KTS Furlanove terme (bodisi kot samostojno KTS, bodisi vključena v KTS Močilnik z Retovjem ali KTS Bazen),
6. KTS Kotnikovi bajerji z Ribiškim domom (verjetno bomo predlagali enotno KTS skupaj z gradom Bistra in kolišči),
7. KTS Ulovka s Planino,
8. KTS Grad Bistra in Barje (s kolišči na desnem bregu Ljubljanice (vključno z Ljubijo in Bistro) in
9. KTS Kasarna.

Močilnik z Retovjem, Sveto Trojico s Tičnico in Star maln z dolino potoka Bela bomo obravnavali širše, v okviru novih istoimenskih krajevnih krajinskih parkov, ki pa se bosta sicer raztezala na širšem območju kot sami KTS (KP Močilnik z Retovjem, KP Star maln, Trojica in Tičnica).

KTS se bodo gradila v javno-zasebnem partnerstvu, javi del sredstev se bo nanašal na začetne organizacijsko-tehnične aktivnosti (grobi izvedbeni načrti, OPPN, lokacijska in gradbena dovoljenja, osnovna komunalna opremljenost parcel … – v primerih, ko je občina lastnik zemljišča, se bo občina odločila, ali bo to vložek občine v javno-zasebnem partnerstvu, ki se bo odražalo pri delitvi dobička ali izgube, ali se zemljišče proda najboljšemu ponudniku, ki ne bo nujno investitor KTS), sredstva pa nameni za ureditev novega nogometnega igrišča s tribunami in vsemi potrebnimi pomožnimi objekti. V okviru tega projekta se resno razmisli tudi o umestitvi primerne pokrite športne dvorane. Občina v OPN (ali v lokacijskem dovoljenju) podrobno predpiše dopustne dejavnosti v posameznih središčih (npr. za KTS Bazen: v pokrito tržnico in večnamenski prostor preurejen propadajoči bazen, kopališki park, hotel višjega ranga s pokritim (notranjim) bazenom, zdravstveni turizem, počitniške hišice (kolišča), »polovični« atletski stadion z 200-metrsko tekaško stezo za osnovno šolo Ivana Cankarja, parkirišče za avtodome, pokrita teniška igrišča, mestna plaža, privez na Ljubljanici z izposojo čolnov, turistični prevoz z ladjico (za nogometno igrišče se poišče turistično manj zanimivo lokacijo (menimo, da bi se igrišče dalo urediti na zemljišču nekdanje kasarne ob cesti za Staro Vrhniko), na dovolj velikem zemljišču, kjer bo možno urediti tudi dovolj veliko parkirišče za osebna vozila – morda se mu doda še parkirišče za turistične avtobuse, ki sedaj nimajo kje parkirati)).

Lista ima za vsako od teh središč po nekaj idejnih osnutkov, ki skupaj tvorijo celovito in enotno turistično ponudbo (poudarjena je osnovna usmeritev in po nekaj dopolnilnih), do samega idejnega projekta (DIIP) pa bo treba vložiti še precej dela, od pogovorov s krajevnimi skupnostmi, lastniki zemljišč in zgradb, do “varuhov” naravne dediščine in drugih.

V povezavi s projektom Koliščarske kolesarske poti ob Ljubljanici pa ob reki načrtujemo še sedem manjših ali večjih tematskih parkov na temo Ljubljanice (Ljubljanica – skrivnostna reka, Zakladi Ljubljanice, Izviri Ljubljanice in kraški rob), Barja (značilnosti Barja, Flora, Favna) in koliščarjev (kolišča, drevaki, kolo, loki).