Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Na prejšnji seji sem imel kar nekaj vprašanj. Sedaj, nasploh vprašanj niti nisem uspel prebrati, pa sem vam jih izročil v pisni obliki in se nanašajo na nepremičnine, ki so v lasti občine, ohranjanja nepremične kulturne dediščine in pa vprašanje v zvezi s skrbjo za naravno dediščino v občini, lahko rečem, da sem z odgovori zadovoljen. Edino, kar mi ni povsem jasno, je kar se tiče obnove tako imenovanih sakralnih objektov, v glavnem so to kapelice, zakaj je na krajevni skupnosti sklad za obnovo teh objektov, čeprav so nekateri v lasti Občine. Ker Občina, kot lastnik bi seveda morala za svoje objekte skrbeti, ampak dobro, če je tak dogovor s krajevnimi skupnostmi, tudi nič narobe, pomemben je pač cilj.

Potem glede vprašanja, ki sem ga imel z mostom čez Črno mlako v Sinji gorici, sem z odgovorom lahko zadovoljen, manjka mi nadaljevanje. Namreč v zaključku odgovora je, da v proračunu za leto 2016 ni zagotovljenih sredstev za obnovo predmetnega mostu, to je res, zanimivo? Ker omejitev pa je in krajani, oz. krajani Blatne Brezovice so o tem, zakaj je bil ta most zaprt, oz. omejen promet, seznanjeni šele preko gradiva, ki smo ga danes dobili, tisti, ki je pač to bral. Tako, da bom imel tukaj vprašanje, kdaj se načrtuje obnova tega mostu, glede na ugotovitve, ki so narekovale tako omejitev.

Odgovor:

Terminski plan sanacije ni dokončen. Objekt je na prioritetnem seznamu še z nekaterimi objekti v občini. V letošnjem letu načrtujemo pridobiti potrebno projektno dokumentacijo za sanacijo objekta.

 Odgovor je pripravil: Oddelek za okolje in komunalo

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Kar se tiče pa dveh vprašanj, ki sem jih imel v zvezi s komunalnim prispevkom v občini Vrhnika, bi pa glede prvega vprašanja, ki se nanaša na spremembo odloka o komunalnem prispevku, za katerega Ministrstvo zahteva, da se v tistem delu, ki je v neskladju s predpisi spremeni, me predvsem zanima to, ali in kdaj nameravate pristopiti k novelaciji tega Odloka, ki bo usklajena z ugotovitvami Ministrstva. Kar se tiče pa drugega vprašanja in s tem pa tudi zaključujem, ki se tudi nanaša na komunalni prispevek, šlo je za vprašanje, zakaj Občina ne spoštuje sodbe Upravnega sodišča in odloča v ponovljenem postopku mimo ugotovitev in zahtev Ministrstva, bi pa dodal samo še to, da me zanima, kako sicer nameravate glede na to, da imamo sedaj štiri sodbe Upravnega sodišča, s katerimi je ugodeno pritožbenim zahtevkom občanov, ki so po vsebini vsi podobni. Gre za, kot je znano odmero komunalnega prispevka v času, ko bi moral biti le-ta odmerjen v skladu z državnim pravilnikom, pa ni bil in pa sedaj imamo tudi prakso sodno, s katero sodišče ugotavlja, da je šlo tudi za nedovoljeno retroaktivno uporabo Odloka, me samo zanima, kako nameravate ravnati v ostalih treh primerih sodbe, glede na to, da ste v prvem ravnali, kakor ste ravnali in je v bistvu občan sedaj za stvar, ki mu je sodišče potrdilo, prisiljen ponovno iskati pravico na sodišču za zadevo, v kateri je sodišče že odločilo, kar se mi zdi absurdno, še bolj absurdno se bi mi zdelo, da če po štirih sodbah Upravnega sodišča teh sodb ne bi spoštovali in vas tukaj na tem mestu pozivam, da spoštujete zakonitost, da spoštujete sodišča. Sodba sodišča v konkretnem primeru je zakon in nespoštovanje sodb pomeni nespoštovanje zakonov in bi predlagal, da, oz. vas pozivam, da spoštujete zakone in ravnate zakonito in izvršujete sodbe tako, kot vam je z njimi naloženo. Hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

Najlepša hvala, kar se tiče prvega dela bomo odlok obravnavali na naslednji seji. Odlok ni bil protizakonit, ponovno poudarjam. Imeli smo skupen sestanek z Ministrstvom, pač pa so bile notri zadeve, ki niso nujne, oz. še drugače, kot nam je Ministrstvo obrazložilo, dejansko povzroča težave pri vsaki spremembi OPN-ja, zato smo tudi to, določena zadeve notri spremenili in na prihodnji seji bomo to obravnavali. Moram reči tudi, da imamo mnenje, pozitivno mnenje ministrstva, jaz mislim, da so se stvari odvile v pozitivno smer, mi smo se le z vodjo oddelka pogovarjali, kar mislim, da je malo bolj kompetentno kot razgovori, ki so bili v preteklosti, ki so bili samo z enim referentom, tako, da kar se tiče samega odloka, je stvar z moje strani rešena oz. bo rešena na naslednjem občinskem svetu. Kar se tiče pa ostalega, bomo pa pisno dali odgovor, kajti jaz sem te sodbe videl, kar je pa sedaj prišlo šele včeraj, mi smo tudi našo pravno službo, ki je svetovala v teh zadevah, povprašali, tako da v tem trenutku ne morem nobenega komentarja na to dati. Kajti ugotavljamo, da so določene rešitve, ki jih je sodišče predlagalo, tudi v nasprotju z njihovimi sodbami iz preteklosti. Tako, ampak na tem mestu, še enkrat, ne bi o tem, ker niti nima smisla, ker to so pač drugi postopki, tako da do prihodnje seje bomo kaj več tudi okrog tega povedali. Bi zaključil ta prvi krog, pa bi šel na drugi … aha, uvrstitev mostu! Mi vsako leto v proračun uvrščamo investicije, kakor je kaj denarja, denarja pa vemo, da ni na pretek in vedno gre po prioriteti. Mi imamo najprej mostove na tistih cestah, kjer je največ prometa, na barjanskih cestah so zadeve zelo odmaknjene. Mi imamo največkrat v bistvu vzdrževanje teh barjanskih cest pokrito z minimalnimi sredstvi. Kar se konkretno tega mosta tiče, ne znam vam povedati, mi imamo narejeno neko študijo mostov po Vrhniki, in tisti, ki so na glavnih cestah ali pa pomembnejših cestah in so dotrajani, gredo gotovo naprej notri. Tako da to mogoče do prihodnje seje se da tudi ugotoviti kakšna ta prioriteta mostov, ali je kakršna koli možnost, da bo v enem doglednem času tudi ta most rešen. Je pa dejstvo še nekaj, kar je bilo povedano tudi na sestanku z vašo listo, da po barju vozijo traktorji, ki so bistveno težji, kakor je teren sposoben sprejeti. In tudi uničeni mostovi in podobno so marsikdaj zaradi tega, ker je enostavno vse preobremenjeno in stroški sanacije takih mostov so izredno visoki. Tako, da bomo sporočili, takoj ko bomo imeli, ko bomo pregledali, kakšna je ta prioriteta. Jaz je na pamet ne vem, vem pa, da je bilo narejeno, ogled mostov s strani pooblaščenega statika in potem vsako leto eden do dva mosta rešimo, več pač sredstev ni.

Odgovor:

Tri vloge za odmero komunalnega prispevka, ki so bile obravnavane na sodišču, so bile oddane v obdobju od 3.11.2014 do veljave novega Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, ki je bil objavljen dne 25.5.2015 in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, objavljen dne 29.6.2015, torej v obdobju ko naj bi za obračun komunalnega prispevka veljal Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Ur. l. RS, št. 95/07) v nadaljevanju Pravilnik. V teh primerih bomo komunalni prispevek odmerili na podlagi Pravilnika, kar je tudi v skladu z odločitvijo sodb Upravnega sodišča. Občani s pritožbami na odmero komunalnega prispevka enačijo svoj primer s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 248/2012, kar pa ni povsem enako, namreč Mestna občina Ljubljana, o kateri govori predmetna sodba, je imela v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka nezakonit odlok, ker je bil sprejet v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih in ne z ZPNačrt-om. Mnenje občinske uprave je tako še vedno, da je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis št., 362/2009 in 407/2013) veljal tudi v času uvedbe vlog za odmero komunalnega prispevka v treh primerih, ker je bil pripravljen v skladu z ZPNačrt-om in Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka, obračunska območja pa so bila določena v skladu z določili OPN, ki je bil takrat že v pripravi in se v tem delu do sprejema ni spreminjal. V četrtem primeru (po vašem v prvem primeru) pa je bil postopek uveden v času, ko je veljal Odlok (Naš časopis št., 362/2009 in 407/2013), zato je bil komunalni prispevek že prvič odmerjen v skladu z veljavnim predpisom.

Odgovor je pripravil: Oddelek za okolje in komunalo

 Obrazložitev:

mag. Viktor Sladič:

Za dopolniti je lahko veliko ali pa malo ali pa nič. Sedaj, kar sta kolega povedala žal drži, sicer imate pravico vedeti vse. Mi smo samo vaša podaljšana roka ali pa fokus v tej zgodbi. Lahko rečem, da je šla zadeva v ponedeljek celo tako daleč, da so že začele padati besede o tem, da se komisija razpusti, to niso bile naše besede, da se razpis razveljavi, da se gre novo zgodbo. Danes smo le nekako uspeli umiriti žogico, ker to pomeni, da se vrnemo pet mesecev nazaj in resno ogrozimo celoten projekt, s čimer se nikakor ne moremo strinjati. Mogoče bi še povedal pač enega od pomislekov glede samih ponudnikov. Zavod Škrateljc, kot je povedal kolega, je ustanovitelj gospod Grilc in njegova žena, gospa Peče Grilc. Zavod je ustanovljen 31. avgusta lani. Nima referenc kot prijavitelj, res, da nastopa s partnerji, mislim, da petimi ali šestimi partnerji v projektu, kar pomeni, da solidarno nekako prevzemajo odgovornost za izvedbo posla, vendar neke garancije glede na reference, ki jih pač Zavod Škrateljc kot prijavitelj nima, in glede na vsebino programa, ki je tako, kot je rekel Mirko, izredno všečen, zelo ambiciozen in daleč presega pričakovanja naročnika, to je Občine. Smo zelo skeptični do tega, ali lahko ta zavod, ki nima nobenega zaposlenega, ki nima nobenih prihodkov, lahko uspešno opravlja z takim projektom, kot je Doživljajsko razstavišče. Vendar ne glede na to, ga pri ocenjevanju jemljemo kot enakovrednega partnerja in kot nekoga, ki je kljub vsemu dal solidno ponudbo. Vendar, kot rečeno, lahko uporabim tudi to besedo, so nekako pritiski s strani članic, predstavnic Mestnega muzeja zelo veliki in a-priori proti drugemu ponudniku, to je Zavod Ivana Cankarja in so ga pri sebi že izločile, ker ga sploh niso ocenile, ampak so oddale negativno mnenje o njegovi ponudbi, tako, da nekako upam, da smo danes uspeli doreči to stvar v tem smislu, da vprašanja, odgovore na vprašanja, ki jih oni dve postavljata v zvezi z ponudbo Zavoda Ivana Cankarja, Zavod Ivana Cankarja dejansko dobi, jih odda, da se jih preuči. Moram tudi reči, da je mnenje gospoda dr. Ferka, ki zadevo koordinira, drugačno. On ocenjuje ponudbo kot popolno, administrativno, ustrezno, brez pomanjkljivosti, ampak kot rečeno in ni član komisije in zadevo samo spremlja. Tako, da dejansko tudi jaz ne upam napovedati. Želim si, da bi dosegli kompromis in pa skupno oceno, ampak bojim se glede na to, kar se dogaja, tega ne bomo uspeli, in da je prihodnost tega projekta iz teh razlogov nejasna. Mi smo ocenjevalne liste oddali in zapakirali v kuverto. Danes v dobri veri, da bomo odprli tudi finančni del in zaključili ocenjevanje in vas seznanili z izbiro, kakršno koli že, vam ne upam napovedati. Želim si samo, da ne bi prišlo do tega najbolj črnega scenarija, da bo dejansko razpis v končni fazi tudi padel, kar pomeni, da smo izgubili dejansko pet mesecev dela, priznam pa, da sem tudi jaz zelo utrujen od te, tukaj notri je ogromno dela, ogromno energije, ogromno časa, ki pa nima nekega želenega efekta. Tako da več bomo vedeli v ponedeljek in upam, da bomo lahko sporočili tudi kaj dobrega. Za enkrat so pa občutki zelo mešani. Sedaj časovno otvoritev naj bi bila na otvoritvi Argonavtskih dnevov. Ampak glejte, sedaj mislim, da upravitelj bi moral biti že znan, ker če se bo hotel tudi na otvoritev pripraviti, bo moral marsikaj postoriti in … Govorimo pa o programu 2016, kateremu se prijavitelj tudi zavezuje, da bo izvedel. Z vsakim dnevom, ki ga zamudimo, so seveda možnosti za to, da bo izvedeno, manjše in obveznosti bodo pa nespremenjene, za kar pa tisti, ki bo izbran, ne bo kriv in tako da upam, da vam kaj več lahko sporočimo naslednjič, za enkrat pa tako. Jaz, lahko bi še kaj, ampak mojih osebnih mnenj ne bom tukaj predstavljal, ker mislim, da je za enkrat to dovolj. Če pa ima kdo kakšno vprašanje ali pa mogoče tudi direktorica. Hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

Ja, Viktor jaz se vam zahvaljujem in mislim, da bi še gospa Kranjčeva dve tri besede povedala.

Vesna Kranjc:

Zelo na kratko. Jaz bi se samo članom komisije rada iz srca zahvalila, da so pripravljeni tukaj sodelovati, ker moram reči, da njihovo delo ni enostavno. Samo v enem tednu smo skupaj sedeli sigurno 10 ur in to 10 ur, ko smo bili vsi, moram reči, kar izmučeni. Danes zjutraj smo začeli ob 9. uri, pa smo zaključili ob dveh popoldne ali še nekaj čez dve, s tem, da smo intenzivno delali, pregledali, pa poleg tega še gradiva, podobno kot je ena seja občinskega sveta. Tako da hvala vam članom in pričakujem in si želim, da bi še malo zdržali, potem bomo pa videli, karkoli bo. Povedali so pa itak že vsi člani. Težke in naporne so te seje, tako da ta obveznost, ki so si jo zadali, je zelo odgovorna, zelo zahtevna in moramo reči, da res hvala, da sodelujejo. Kakšen bo rezultat, boste pa itak obveščeni.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Nekaj vprašanj bom na hitro prebral. Glede ceste Sinja Gorica–Blatna Brezovica, glede na to, da ne kaže, da bi bila cesta med Sinjo Gorico in Blatno Brezovico vsaj nekoliko razširjena, da so peščene brežine vedno nižje od asfalta in da je cesta zlasti v jesensko-zimskem času zaradi goste megle in divjadi izredno nevarna, me zanima, ali boste in do kdaj po sredi ceste zarisali vsaj belo sredinsko črtkano oznako, ker glede nato, da se zavedamo, da cesta ne dosega standardov širine, bo ta oznaka verjetno s kratkimi belimi črtami. Potem glede osvetlitve prehoda za pešce ugotavljam, da so prehodi za pešce ponoči slabo razsvetljeni, luči so v glavnem pred ali za prehodom, slabo je razsvetljeno tudi samo vozišče, pešci so pa pri prečkanju ceste v veliki nevarnosti, saj jih vozniki opazijo prepozno. Prehodi za pešce so še posebej nevarni v jesensko zimskem času, ko se večji del dneva zadržuje megla. Menim, da bi lahko z malo truda naredili vsak prehod varen in uporaben za pešce tako, da je prestavitev nekaj svetilk in njihova postavitev na vsaki strani prehoda za pešce, ter poglobitev robnikov ob prehodih nujna. Samo v razmislek, na novem parkirišču P&R v Sinji Gorici cele noči gori 30 do 40 svetilk. In vprašanje, kdaj se boste lotili sistemskega popisa vseh črnih prometnih točk v občini, saj prehodi za pešce niso edini problem, in kdaj načrtujete odpravljanje nevarnosti na teh prehodih? Potem, glede pločnikov v Blatni Brezovici in Veliki Ligojni. Ugotavljam, da je promet v Blatni Brezovici vse gostejši. Iz smeri Sinje Gorice do jedra vasi pa je cesta ozka in zaradi ovinkov nepregledna in posledično zelo nevarna. Otroci že dalj časa od športnega parka hodijo po barju in čez travniške poti in ta promet se bo res nekoliko zmanjšal, ko bo dokončano asfaltiranje ceste iz Bevk do Drenovega Griča, prav pretirano po ne, ker je ta povezava čez Drenov Grič daljša 900 metrov ali skoraj za četrtino, kot pa čez Blatno Brezovico. Z enakim problemom se soočajo, seveda tudi krajani Velike Ligojne, ki jim je bilo že pred leti obljubljeno, da se bo začelo s pripravo dokumentacije za gradnjo pločnika, pa se do danes ni še nič zgodilo. In seveda me tukaj zanima, kdaj boste pri gradnji pločnika na vrsto prišli tudi Blatna Brezovica in Velika Ligojna in kdaj bosta dokončana? V Blatni Brezovici bodo začeli z zbiranjem podpisov krajanov za peticijo podpore za izgradnjo pločnika, čeprav se zavedamo, da peticije ni prava pot, so bili v drugih krajevnih skupnostih pri tem uspešni. Potem glede prometa kamionov. V naselju Zlatica ugotavljajo, da je v zadnjem času ponoči porastel promet težkih tovornjakov, ki v tem delu Vrhnike nimajo kaj iskati. Zanima me, ali ste na to temo že storili kaj konkretnega, kot je na primer štetje prometa, in ali ste na podlagi teh ugotovitev že sprožili določene postopke pri ustreznih organih? Na primer pri prometni policiji. In pa še vprašanje glede mosta čez Ljubljanico, novega mosta. Glede na županovo izjavo v časopisu Dnevnik, kakšen mesec potem pa tudi na radiu, o tem, da so pogovori o izvozu iz avtoceste tudi v smeri Verda in Bistre bolj ali manj dokončani. Glede na oceno stroškov izgradnje novega mostu, ki znaša cca 900 tisoč evrov, me zanima kakšni bodo tudi stroški iz gradnje nove dovozne poti? Kako lahko ob teh stroških sploh še utemeljujete potrebo po novem mostu, ki bo Ljubljano približal po moji oceni samo zastonjkarjem, saj bodo vsi drugi uporabljali uvoz, izvoz, oz. z avtoceste ali pa naprej na Vrhniko in me tukaj zanima, kakšni bodo stroški te nove dovozne ceste do tega novega mostu? Kako po novi situaciji, to je po tem, ko bo izvoz z avtoceste zagotovljen, še lahko utemeljujete potrebo po novem mostu? Ali je uničenje naravne brežine Ljubljanice v dolžini nekaj 100 metrov, posledica tudi gradnje priključne poti, koliko nas je to stalo in kdo je ta dela izvajal in pa, če je odgovor na to prejšnje vprašanje pritrdilen, me zanima, kako ste prišli do soglasja Krajinskega parka Ljubljansko barje in vseh drugih soglasodajalcev, če ste kot župan še pred letom dni izjavljali in zagotavljali, da so bregovi Ljubljanice tako zaščiteni, da ne moremo njenem bregu postaviti niti malega lesenega pristana za čolne? Pa bi želel pisne odgovore, zato bi tudi pisna vprašanja vam izročil, če pa lahko na kakšno vprašanje dobim odgovor že sedaj, bi bil pa tudi zadovoljen.

Stojan Jakin:

Najlepša hvala. Tudi ta odgovor bo pisno prišel.

Odgovor:

V jeseni lanskega leta smo izvedeli, da namerava DARS d.d., kot upravljavec avtocestnega omrežja v Sloveniji, odstraniti cestninske postaje in preurediti območje odstranjenih cestninskih postaj. V okviru tega projekta bo urejen tudi priključek Vrhnika. Zato smo se želeli aktivno vključiti v načrtovanje tako pomembne prometnice na našem območju, ki po našem mnenju mora biti prilagojeno potrebam sanacije negativnega vpliva na življenje v mestu Vrhnika, ki ga v precejšnji meri generira prav avtocesta. Na DARS smo zato posredovali dopis z zahtevo po sestanku na katerem bi obravnavali omenjeno problematiko. Vsebinsko smo pojasnili zatečeno stanje pri čemer smo izhajali iz sveže pridobljenih podatkov prometne študije kapacitetne preveritve križišč izvoza iz avtoceste (K1), križišča pri »Črnem orlu« (K2) in križišča v Verdu pri trgovini (K3) in obrazložili sledeče: »Avtocesta mimo Vrhnike je bila zgrajena v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja in prometno dimenzionirana za plansko obdobje 20 let. Skladno s takratnimi prometnimi napovedmi so bili dimenzionirani tudi priključki na AC omrežje. Dejstvo je, da je planska doba tega odseka AC, v tem času, dvakrat pretekla, vendar DARS d.d. ni pristopil k modernizaciji obstoječega stanja, kar se posledično odraža na vse bolj akutni prometni situaciji skozi mesto Vrhnika. Žal pa odstranitev cestninske postaje ne bo prispevala k rešitvi zatečenega stanja. Državna cesta R2-409/0300 Brezovica-Vrhnika, ki poteka skozi center Vrhnike, je danes obremenjena z ca. 15.000 vozil. Prometno situacijo v centru Vrhnike pa dodatno poslabšuje tranzitni promet iz R3-642/1146, ki generira iz smeri Verd – Borovnica proti AC priključku. Zelo neugodna prometna situacija je posledica obstoječega AC priključka Vrhnika, ki je oblikovan kot t.i. trobenta (slika 1), saj le-ta ne omogoča neposrednega priključevanja vozil na AC, z vzhodne strani AC. Na podlagi analize podatkov o tranzitnem prometu je bilo ugotovljeno, da je v K02 (Slika 1) v jutranji konici iz smeri Verda proti AC priključku kar 70 % desnih zavijalcev, ki tranzitno prehajajo skozi center mesta. Ta promet predstavlja dobrih 20 % desnih zavijalcev na AC priključek v K01. V popoldanski konici je razmerje obrnjeno, saj v križišču K01 tranzitni promet predstavlja 18 % levih zavijalcev, kar v K02 predstavlja kar 52 % levih zavijalcev proti Borovnici. Navedeni podatki dokazujejo, da velik del prometa skozi center mesta predstavlja tranzitni promet, ki ga generira AC priključek. V križišču K02 tako v jutranji konici nastajajo daljše kolone vozil na vzhodnem kraku, ki so hkrati tudi posledica kratkega zelenega intervala semoforske naprave. Na stranskih krakih nastajajo večje zamude vozil, ki se vključujejo na regionalno cesto R2-409/0300. Prav tako v križišču K01 v jutranji konici, nastajajo daljše zamude vozil in kolone na vzhodnem kraku, torej iz smeri AC. Najdaljše kolone pa segajo daleč preko cestninske postaje. Na podlagi opazovanja in analize prometa je ugotovljeno, da na celotnem analiziranem območju regionalne ceste R2 prihaja do zamud in daljših kolon, tako v jutranjih kot v popoldanskih konicah. Promet na tem odseku je zelo zgoščen, kar vpliva na prometno uspešnost križišč K01 in K02. Vozniki so zaradi zelo gostega prometa večkrat primorani voziti v nasprotju s prometnimi predpisi, kar predstavlja poslabševanje prometne varnosti in povečuje tveganja prometnih nesreč. Iz prometnih podatkov izhaja, da sedanja »centralna« zasnova priključka Vrhnika, ob prometnih konicah, generira koncentriran in zelo močan prometni tok skozi center Vrhnike, kar popolnoma ohromi lokalni promet v centru Vrhnike. Posebej je situacija kritična v času zapor na AC ali v času prometnih nesreč na AC, ko se vzporedno cestno omrežje uporablja za obvoze kritičnega AC odseka. S tem ni ohromljen le motorni promet ampak tudi kolesarski, peš in mirujoči promet. Takšna prometna situacija pa vse bolj zavira razvoj mesta, predvsem pa zmanjšuje kvaliteto bivanja v centru mesta.

Iz navedenega razloga vas pozivamo, da skupaj pristopimo k izvedbi ukrepov na obstoječi cestni mreži. V prvi fazi želimo izvesti rekonstrukcijo lokalne ceste, ki poteka vzporedno z AC, po vzhodni strani AC, vključno z rekonstrukcijo obstoječega AC priključka Vrhnika, s katero bi omogočili navezavo rekonstruirane lokalne ceste na AC. Pri tem bi vas še posebej spomnili, da ste nam v dopisu št. 402-26/14-PTPP/MMM-49, z dne 13.10.2014 obljubili, da boste pri nadaljnji fazi projektiranja upoštevali priporočila iz končnega poročila »Presoja učinka na prometno varnost za novi AC priključek Vrhnika, ki ga je izdelala Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, center za prometne gradnje, izdelano junija 2014. Urejanje priključka Vrhnika zato ne morete omejiti zgolj na odstranitev cestninskih postaj, saj s tem ne rešujete prometne situacije na priključku Vrhnika, niti v naselju Vrhnika.

Za razbremenitev AC in mestnega središča je zato pomembna izvedba rekonstrukcije lokalne ceste po vzhodni strani AC ter rekonstrukcija AC priključka Vrhnika (slika 2). Glede na predviden obseg del menimo, da bi lahko rekonstrukcijo izvedli kot vzdrževalna dela v javno korist po ZCes-1«.

Obstoječa prometna mreža z obstoječimi tehničnimi elementi tako ne zagotavlja prometne uspešnosti na območju mesta Vrhnika, kar prebivalci Vrhnike občutijo kot vse večjo motnjo v naselju, ki obenem povzroča tudi vse večje emisije hrupa, plinov in prašnih delcev. V želji po rešitvi vse bolj kritične prometne situacije skozi naselje Vrhnika je občina Vrhnika že pred časom pristopila k pripravi akcijskega načrta, v sklopu katerega so bile že izdelane prve strokovne podlage in študije variant (Severna in južna obvoznica) ter zadnji dokumenti, že prej omenjena študija.

V naslednjih letih pa nameravamo pristopiti k izvedbi operativnih ukrepov na prometnem omrežju s katerimi bomo postopoma sledili cilju celovite prometne sanacije mesta Vrhnika. Vendar pa reševanje prometne problematike ne more biti preloženo le na občino Vrhnika. Menimo, da je občina do sedaj pokazala veliko mero strpnosti in tolerance do težav, ki jih povzroča obstoječ potek AC skozi občino Vrhnika. Avtocesta loči občino na dva dela in predstavlja grajeno oviro v prostoru, ki se ji podreja celoten razvoj občine Vrhnika. Poleg tega pa smo v zadnjem času priča vse večjemu številu izrednih dogodkov na AC, kar posledično preusmeri prometni tok na (že tako obremenjeno) regionalno cesto skozi Vrhniko. Menimo, da država in DARS d.d. ne moreta reševati svojih prometnih zastojev in posledic zatečenega stanja na račun strpnosti in dobre volje občanov, še posebej, ker s prometno problematiko narašča tudi nezadovoljstvo prebivalcev Vrhnike. Ravno tako občina Vrhnika sama ne more prevzeti reševanja zatečenega in sanacije posledic prometnih obremenitev, ki jih povzroča potek AC, skupaj s priključkom.

Sestanka na DARS-u konec maja 2016 so se udeležili predstavniki DARS-a, predstavnik DRSI ter župan in podžupan Občine Vrhnika. Na sestanku je bil obravnavan predlog spremembe ureditve priključka Vrhnika, (Slika 3). Predlog predvideva gradnjo krožnih križišč na obeh straneh avtoceste na območju obstoječega priključka.

Izvedba predlagane spremembe ureditve priključka bi imela za posledico zmanjšanje prometnih obremenitev na obstoječem priključku avtoceste na regionalno cesto R2-409 Brezovica – Vrhnika in na odseku regionalnih cest R2 409 in R3 642 skozi strnjen del naselja Vrhnika. S strani predstavnikov DARS d.d. je bilo pojasnjeno, da načrtovanih posegov ni mogoče vključiti v projektno dokumentacijo za preureditev območja cestninske postaje Vrhnika, ki obsega odstranitev cestninske postaje po uvedbi elektronskega cestninjenja za vozila nad 3,5 t največje dovoljene mase. V primeru hitre uskladitve predlaganih posegov med Občino Vrhnika DRSI in DARS d.d., bi bilo mogoče posege, ki jih predlaga Občina Vrhnika uskladiti z načrtovano rušitvijo cestninske postaje Vrhnika še pred fizično izvedbo rušitve cestninske postaje. Ugotovljeno je bilo še da izvedba s strani Občine Vrhnika predlaganih posegov ne vpliva na predvideno ureditev severne obvoznice Vrhnika in z njo povezanega priključka na avtocesto A1. Nadalje so se prisotni na sestanku strinjali da: Predlagani poseg posledično zahteva tudi rekonstrukcijo (razširitev) lokalne ceste, ki bi povezovala avtocestni priključek z regionalno cesto R3 642 Vrhnika – Podpeč. V primeru izvedbe predlaganega posega bi bilo smiselno novo nastalo povezavo med regionalnima cestama R2 409 in R3 462 prekategorizirati v regionalno cesto. Posledica tega je prekategorizacija dela regionalne ceste R3 642 skozi naselje Vrhnika med občinske ceste, kot avtocestni priključek pa bi se kategorizirali le izvozni in uvozni kraki obstoječega avtocestnega priključka do novozgrajenih krožnih križišč. Je za preveritev ustreznosti predlaganih posegov in določitev natančnejšega obsega del za njihovo realizacijo, potrebno naročiti podrobnejšo prometno študijo, ki bo podala osnovne projektne elemente predvidenih posegov (tehnični elementi lokalne ceste po rekonstrukciji, tehnični elementi krožnih križišč …). Študijo naroči predlagateljica ukrepov, to je Občina Vrhnika. Izdelano študijo se posreduje na DRSI in DARS d.d; Po izdelavi in potrditvi študije Občina Vrhnika pripravi predlog nadaljnjih postopkov in načina financiranja predlaganih ukrepov. Iz do povedanega lahko jasno razberemo, da dokumentacija še ni pridobljena do take faze, da bi lahko pripravili oceno stroškov dovozne ceste do novega mostu čez Ljubljanico na Tojnicah, saj je za preveritev ustreznosti predlaganih posegov in določitev natančnejšega obsega del za njihovo realizacijo, potrebno naročiti podrobnejšo prometno študijo bodočega stanja prometnih tokov. Na podlagi ugotovitev študije bomo v nadaljevanju lahko prišli do ocene stroškov in dogovora o sofinanciranju.

6. Utemeljitev potrebe po novem mostu na Tojnicah.

Skozi občino Vrhnika poteka avtocesta in teče reka Ljubljanica, ki občino razdelita na vzhodno in zahodno ter v delu na južno in severno stran. Predstavljata prostorsko oviro, ki ne narekujeta le prometnih tokov skozi mesto, ampak vpliva tudi na povezovanje posameznih območij mesta. Regionalna cesta skozi mesto je urejena kot glavna mestna cesta, z bočnimi parkirišči, zelenicami, kolesarskimi stezami in hodniki za pešce, zato se na njej odvija in meša: mirujoči, motorni, kolesarski in peš promet. Občina Vrhnika ima sedaj nemogočo prometno situacijo, ki je odvisna od pretočnosti glavne ulice (Tržaške c.) skozi mestno središče. Vzporednih povezav praktično ni. Ves tranzitni in prehodni osebni promet, ki ni vezan na AC ali pa se vključuje na AC, poteka skozi mestno središče. Še posebej je prometna problematika v mestu pereča v času izrednih dogodkov na avtocesti, ki zadnja leta žal postajajo pravilo in ne izjema. Vrhniko in Verd povezuje zgolj en most preko Ljubljanice, ki omogoča pretok vsem oblikam premikanja ljudi in vozil. Prometna situacija je zato izredno ranljiva, ker ne omogoča obvoza. V primeru obnove mostu ali drugih izrednih dogodkov je za prebivalce in gospodarstvo Verda ter naselja v smeri Borovnice, ki se prometno navezujejo na ta most možen obvoz šele preko mosta v Podpeči. Poleg prometne povezave skozi Vrhniko pa so problematične tudi prometne povezave z zaledjem mesta, industrijskimi in rekreativnimi območji, saj so prometni tokovi kanalizirani in zato prispevajo k dodatni koncentraciji prometa na posameznih mestnih območjih in predvsem skozi središče mesta. Zaradi obstoječega stanja navezave na avtocesto je velik del vrhniških industrijskih in gospodarskih con logistično nekonkurenčen siceršnjim ureditvam drugod po Sloveniji in širše. Posledično te neprimerne prometne navezave iz dneva v dan poslabšujejo kakovost bivanja prebivalcem tako mesta, kot zaledja in pomembno negativno vplivajo na možnosti odpiranja novih delovnih mest v domačem okolju. To je tudi pomemben razlog počasnejšega okrevanja vrhniškega gospodarstva. Povezava Gospodarske cone Sinja Gorica (bivša opekarna) in Tojnice ter dela naselja Sinje Gorice, Blatne Brezovice in v delu tudi Bevk s posodobljeno navezavo na AC, potrebuje prehod preko reke Ljubljanice na območju Tojnic. Na ta način bo promet iz omenjenih območja bistveno prispeval k zmanjševanju obremenjevanja osrednje Tržaške ceste, ker bo povezava do AC preprosto bližja. Tudi ob upoštevanju bodoče preureditve obstoječega AC priključka tako, da bo preko njega potekala regionalna cesta od Verda do Vrhnike, brez izgradnje mostu čez reko Ljubljanico na Tojnicah, ne moremo resno pričakovati ugodne celostne ureditve prometnih tokov tako, da bi bili ti čim krajši. Še manj pa da bodo le-ti imeli vpliv na izboljšanje stanja v primeru izrednih dogodkov na AC saj se oba bistveno preblizu navezujeta na Tržaško cesto. Območje bajerjev je po OPN namenjeno za razvoj turistične dejavnosti in parkovnih površin. Gre za zgodovinsko izredno pomembno območje, ki ima izjemen potencial za ureditev centra naravne in kulturne dediščine območja ter na to navezanih turističnih programov regionalnega pomena in tudi širše, vendar je izjemno slabo dostopno. Z ureditvijo povezave preko Ljubljanice bo postavljena osnovna dostopna prometna infrastruktura za vse oblike premikanja, na podlagi katere bo mogoče načrtovati nadaljne aktivnosti turističnega razvoja obravnavanega območja. Most čez Ljubljanico na Tojnicah je del južne povezovalne ceste in predstavlja eno izmed osrednjih zavez Občine Vrhnika v okviru izboljšanja navezav na avtocesto, ki je bila zapisana med strateške cilje in celo prioritete sprejete Strategije razvoja občine Vrhnika 2006-2020. 7., 8. Uredite brežine Ljubljanice pri bajerjih, soglasja izvajalci… Ureditev desne brežine Ljubljanice je ena izmed dejavnosti projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki ga sofinancira mehanizem EGP. Dejavnost, ki je že izvedena, rešuje najbolj akutno ogroženost edinstvenega spomenika v Sloveniji, ki mu je zaradi lege (spodjedanja neutrjene brežine), stopnje degradacije in vrste materiala grozilo uničenje. Ker gre za izjemno redke ostanke spomenikov, ki se ohranijo izključno v mokrem okolju, bi bila škoda ob morebitnem uničenju neprecenljiva. Na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav in projekta za sanacijo desne brežine Ljubljanice je bila izvedena zaščita rimske ladje, ki se po kulturnovarstvenih smernicah ohranja in situ. S sanacijo brežine je kulturni spomenik dolgoročno zaščiten v širšem območju, hkrati pa je preprečeno potencialno uničenje rimske ladje in ekološka katastrofa ob možni porušitvi brežine in izlitju vode iz enega od ribnikov opuščenih glinokopov na Verdu v Ljubljanico, na kar so pred tem opozarjali vrhniški ribiči več kot desetletje. Iz tehničnega poročila predhodno pripravljenega projekta za zavarovanje brežine Ljubljanice je razvidno, da je bila določena izgradnja zavarovanja iz kamnite zložbe, katero se podpre z lesenimi piloti. Tip zavarovanja je izbran na podlagi predhodnega zavarovanja brežine. Poškodbe brežin so največje na območju med profiloma P1 in P7. Zavarovanje brežin je potrebno na skupni dolžini 99,30m. V območju profila P4 se nahaja rimska ladja, tako da se v vplivnem območju čolna na dolžini 16,0 m zavarovanje prekine in skupna dolžina zložbe znaša 83,29m. Dostopna pot širine 3,50 m se uredi na obstoječi brežini med Ljubljanico in ribniki. Nasip med reko in ribniki je na posameznih mestih preozek in ga je potrebno razširiti med profili P1 in P9. Razširitev se izvede na stran ribnikov in sicer z nasutjem. Za izvedbo dejavnosti je bilo potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja še pred prijavo projekta na razpisana sredstva EGP. Za omenjena dela je bil izveden javni razpis na katerega smo prejeli osem ponudb. Izbran je bil najugodnejši ponudnik in sicer Hidrotehnik d.d.. Končna vrednost del je znašala 42.882,92 EUR z DDV. Prilagamo še »specifikacijo naložbe« iz IP »Doživljajsko razstavišče Ljubljanica«, na kateri je omenjena dejavnost navedena pod delovnim sklopom 4 (DS4 – Obnova in restavriranje kulturnega spomenika), pod dejavnost 4.2 (DEJ. 4.2 – Zaščita spomenika – sanacija brežine).

 Pripravil: Janko Skodlar, podžupan

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala, sicer sem komentar k odgovorom, ki sem jih postavil na prejšnji seji, že dobil v pisni obliki v sklopu vprašanj in pobud, ki sem jih vložil za to sejo, ampak bi vseeno glede vprašanja, ki se nanaša na avtokamp, oz. na ta turističen center, ali kako se že imenuje na Kotnikovih bajerjih, se strinjam z vašim odgovorom, da je pač potrebno to lokacijsko in potem še vsebinsko urediti, ne morem se pa strinjati, da bo v taki dinamiki realizacija tega projekta po vsej verjetnosti izvedljiva šele v drugem mandatu, v tem nikakor ne in bi pač predlagal, da se s temi aktivnostmi pohiti, ker treba se je zavedati, da na osi Ljubljana−Postojna ni nobenega avtokampa, ali pa neke druge oblike tovrstnega prenočevanja, ki je ena od najbolj iskanih oblik v Sloveniji, zato predlagam res, da s tem projektom, ki ga vodite, glede na to, da ste apriori proti projektu avtokamp v Blatni Brezovici, pohitite, ker vsako izgubljeno leto pomeni manj možnosti in več možnosti za sosednje občine, ki pa temu trendu sledijo. Toliko, kar se tiče prejšnjih vprašanj.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

“Hvala! Glede na to, da sem pisna vprašanja in pobude podal v skladu s poslovnikom že tri dni pred sejo in da ste na njih tudi podali pisne odgovore, s katerimi ob predpostavki, da boste spodbudili deležnike pri urejanju prostora, kar se tiče tega kampa v Kotnikovih bajerjih se mi zdi nesmiselno, da prebiram ta vprašanja ponovno in da vi ponovno dajete odgovore na tej seji, dajem pa pobudo, oz. predlagam, da ta pisna vprašanja in odgovore, ki ste jih dali, objavite na spletni strani Občine.si, pač pod gradivo, oz. pod vprašanja, ki so bila dana za to sejo, če je to izvedljivo. Hvala.”

Odgovor:

Stojan Jakin:

Mislim, da tu ni nobenega posebnega problema, tudi vsi svetniki so jih sedaj dobili z dodatnimi gradivi, tako, da točno vidijo, kaj je bilo vprašano, mi bomo pa zraven to dali, zakaj ne, to je konec koncev sestavni del in je po Poslovniku. Tako kot ste rekel, če so prej zastavljena vprašanja, potem na tisti seji odgovorimo. Ta vprašanja so odgovorjena, tako da ni problema.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Poslovnik dovoljuje, da če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi z dodatnim pojasnilom ni zadovoljen, lahko predlaga, da Občinski svet o tem razpravlja. In če Občinski svet sklene, da se o tem na seji razpravlja, morate vi kot župan to uvrstiti na to točko, kot točko na današnji seji, brez gradiva. Tako določa poslovnik, sedaj pa …

Odgovor:

Stojan Jakin:

Občinski svet lahko razpravlja. Oblikovanje nove posebne točke mora biti pa podprto z materialom, z nekim … tako piše. Ali lahko preberemo? Bomo kasneje, gremo na naslednjega, gospod Sladič! … kasneje se bomo vrnili na to. Vi ste se kot tretji prijavil.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala, dober večer še z moje strani. Na prejšnji seji sem tako kot že par sej pred tem dajal vprašanja in pobude v pisni obliki, ker sem se pač držal poslovnika, glede na to, da sem hotel videti tudi odgovore v pisni obliki. Po drugi strani je to slabo, ker potem teh vprašanj in pobud ni v zapisniku, gradivo je bilo pa predloženo, vprašanja so bila samo priložena kot gradivo prejšnji seji, o čemer sedaj ne moremo, na čemer sedaj nimamo pregleda, ampak kakorkoli že. Vprašal sem kaj se dogajanja na parceli objekta nekdanje Maroltove štale na Verdu. Konkretno sem vprašal, kaj se v resnici na tej parceli dogaja, ali je v resnici dovoljena gradnja nadomestnega večstanovanjskega objekta, oz. kaj naj bi bilo tam zgrajeno in ali je Občinska uprava seznanjena z dogajanjem na tej parceli in dobil odgovor, ki je sicer kronološko korekten, tudi vsebinsko ni sporen, vendar ne daje odgovora na vprašanje, ki sem ga zastavil. Vprašal sem konkretno, kaj se na tej parceli dogaja glede na to, da so postavljeni bivalni kontejnerji že dalj časa? Ali je dovoljena gradnja glede na to, da se je parcela opremila že z kontejnerji? In pa, kaj naj bi bilo tam zgrajeno. Tako da bi prosil, da se mi to odgovorite danes tukaj, ker ste vsi kompetentni prisotni, mislim, da ni treba čakati na pisni odgovor.

In pa tudi imel sem vprašanje glede komunalnega prispevka, na katerega tudi nisem dobil odgovora in sicer eno vprašanje je bilo, kdaj namerava Občina Vrhnika Komunalnemu podjetju Vrhnika skladno z odločbo, sklepom o razveljavitvi odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki ga je izdalo Ministrstvo, izdati novo odločbo skladno z odločitvijo Ministrstva, povrniti sredstva Komunalnemu podjetju in pa koliko občanom je bila še izdana taka odločba v času po uveljavitvi OPN-ja in pred sprejetjem Odloka o komunalnem prispevku, ki bi moral biti prispevek obračunan po državnem pravilniku, pa jim je bil po odloku, kar je seveda njim v škodo, pa tudi nisem dobil odgovor. Odgovor je bil, da, glede na dejstvo, da vseh odločb, ki so bile posredovane na ministrstvo, še niste prejeli, v zvezi s tem niste ukrepali. Pa bi prosil, da dobim od vas odgovor, predvsem kar se tiče Komunalnega podjetja, kar se tiče pa ostalih, sem dobil pa že na seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo. Pa o tem kaj več v proračunu in pa dal sem pobudo po objavi, za objavo magnetogramov po seji občinskega sveta, pri čemer z odgovorom nisem zadovoljen in pobudo pač, novo pobudo bom vložil pa kasneje. Hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

… ali lahko ti kaj? Jaz mislim, da je prav.

Vesna Kranjc:

Bomo začeli kar od zadaj, bi jaz mogoče v zvezi z magnetogramom. Tako kot vam je bilo zelo korektno napisano, magnetogram smo ukinili s tem, s sprejemom poslovnika, ki ga imamo pred sabo ravno zato, ker seje snemamo in je možno gledati vsako točko točno po določeni minuti, točno lahko pogledaš posamezni odsek, tako da so magnetogrami, ocenjujemo, nepotrebni. Naj vam povem, da je izdelava magnetograma zelo zahtevna, vem, da odkimavate, lahko pa se dogovorimo, da bo vsak svetnik naredil en magnetogram, pa me zanima koliko, grdo govorim, ampak resno, za koliko ljudi bo še zainteresirano za izdelavo magnetograma. Ker to je zahtevno delo, za eno uro seje porabi izdelovalec magnetograma 8 ur efektivnega dela, poslušanja in mislim, da je res prezahtevno in nepotrebno. Saj, če bi bilo potrebno, če seje ne bi bile snemane, potem vsekakor bi se to še delalo, tako, da kar se tiče tega, mislim, da je bila odločitev sprejeta in da bo Občinska uprava vsaj nekaj časa vztrajala na tem, da tega nepotrebnega dela ne bi bilo. Kar se tiče izdelave, vrnitve komunalnega prispevka Komunalnemu podjetju in ostalim občanom, smo že odgovorili, da čakamo odločbo Upravnega sodišča, ki bo odločilo, ali je res potrebno, da se to obračuna po pravilniku ali lahko po odloku, ki velja v času izdaje nove odločbe. Zato tudi čakamo, da dobimo to odločbo, ki je na Upravnem sodišču, potem bomo v vseh postopkih odločali enako, oz. podobno kot bo odločilo Upravno sodišče v eni zadevi. Če pogledate proračun, ki ga bomo obravnavali kasneje in imamo znesek 130 tisoč evrov za vračilo komunalnih prispevkov. To je ta znesek namenjen ravno temu, kolikor bo potrebno pač komunalni prispevek vrniti. Naj pa še enkrat tukaj poudarim, da bo to najbolj nepravična stvar, ki smo jo naredili na Vrhniki v zadnjih letih. Zakaj? Nekdo, ki je vložil en dan prej je plačal normalni komunalni prispevek, tisti, ki se je znašel, poznal je enega izmed svetnikov ali pa karkoli ravnal, je plačal, oz. vložil vlogo en dan kasneje in bo plačal znatno nižji komunalni prispevek. To je v bistvu kljub vsej pravni državi zelo nepoštena in moralno nedorečena stvar, ampak če bo to tako, bomo skladno s tem ravnali. Kar se tiče pa o Verdu bi pa mogoče prosila Aleksandro, pozna primer, ker so odgovarjale, pa bi mogoče ti pojasnila.

Aleksandra Rode Turšič:

Ja, hvala lepa za besedo. Kar se tiče objekta, večstanovanjskega objekta v Verdu, je bila leta 2007 iz strani Občinske uprave po takrat veljavnih prostorskih ureditvenih pogojih potrjena na Občinskem svetu Urbanistična presoja za gradnjo 16 stanovanjskega objekta večstanovanjskega objekta, s pripadajočimi parkirišči. To gradbeno dovoljenje je bilo sicer podaljšano enkrat, vendar je potem po naši presoji sicer; to gradbeno dovoljenje ni več veljavno. Z gradnjo niso začeli, so pa res, da so postavili neke kontejnerje in v okviru tega nam posredovali eno pošto, da naj bi začeli z gradnjo, kot prijavo za gradnjo, vendar to ni dovolj, tako, da to zadevo bi bilo potrebno, da državna inšpekcija preuči. Mi kot Občina, kot lokalna skupnost nimamo pristojnosti, da bi te stvari preučevali, oz. da bi sploh pristopili na parcelo in da bi zahtevali vse te dejanske dokumente. Tudi naše inšpekcije nimajo te pristojnosti na privatnih zemljiščih, zaradi tega bi bilo treba dati državnim inšpektorjem. Tako, da tukaj, toliko sem teh podatkov jaz raziskala in mislim, da tam se dogajajo nedovoljene stvari in skratka je stvar za državnega inšpektorja, gradbenega in okoljskega.

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Bom začel z zadnje strani, potem pričakujem, oz. predvidevam, da boste obvestili pristojne organe o nedovoljenih ali nezakonitih posegih na tej parceli, če sem prav razumel. Ostro protestiram proti, glede odgovora gospe direktorice Občinske uprave. Verjetno je imela v mislih mene kot tistega občinskega svetnika, ki si ga moral v tistem času poznati. Odločno protestiram, izredno nekorektno, zelo nepošteno, lahko rečem tudi žaljivo. Vmesno obdobje, to sem že večkrat govoril, ko smo razpravljali o komunalnem prispevku, vmesno obdobje po uveljavitvi OPN-ja in pa sprejema odloka je treba razumeti, kot spodbudo občinam, da čim prej pristopijo k sprejemu teh dokumentov in to, ali je nekdo vložil, verjetno sem tudi direktorici Komunalnega podjetja svetoval potem takem, da naj vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ravno v tem času. Pa sem bil samo enkrat pri njej v času svojega mandata in še to zaradi lesenih klopi okrog barja, to je pa tudi edina debata, ki sem jo z direktorico jaz kot občinski svetnik imel. Kar se tiče pa vračila in čakanja na odločitev Upravnega sodišča, bom pa samo to povedal: tri zadeve je Upravno sodišče že zaključilo v enakih zadevah in razsodilo, kakor je razsodilo. Po meni znanih podatkih, Komunalno podjetje Vrhnika ni sprožilo upravnega spora zoper vašo odločbo, ker to pomeni, da bi morali vi po sklepu ministrstva o razveljavitvi odločbe izdati novo odločbo na katero bi se oni pritožili, bi vi pritožbo zavrnili in potem bi šli oni v upravni spor. Do te faze pa sploh še nismo prišli. Jaz sem spraševal, kdaj boste izdali novo odločbo po razveljavitvi odločbe s strani ministrstva in kdaj boste potem takem vrnili ta sredstva. Kar se tiče pa Upravnega sodišča, pa kot rečeno v treh zadevah je že razsodilo popolnoma identično.

Stojan Jakin:

Hvala, preden gremo naprej bi jaz prebral 18. člen našega poslovnika: Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje, oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. To je prvi odstavek, drugi odstavek: Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. Zato vas prosim, da berete poslovnik, tudi tisto, kar vam ni všeč, ne samo tisto kar vam je všeč.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Vprašanje imam glede križišča, krožišča, kakorkoli že pri Fortrade-u in pa ureditev prometne varnosti skozi Staro Vrhnika. Glede tega me zanima, kdaj oz. če načrtujete ureditev prehoda čez Robovo pri tem križišču in kdaj računate urediti pač ta prehod čez Robovo iz vrtca naprej proti Vrtnariji. Tudi glede na to, da je Svet KS Stara Vrhnika vas že opozoril na to, glede na to problematiko. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bo pač izvajala večkratna kontrola hitrosti, ki bi se na tem delu tudi izvajala. Se pravi, meritve so se izvajale, vpogleda v rezultate teh meritev pa niso dobili in v bistvu prosijo, če se jim omogoči ta vpogled, pa seveda aktivnosti, kar se tiče izgradnje tega krožišča oz. ureditve tega križišča in pa prehoda čez Robovo na tem delu. Kar se tiče pa Stare Vrhnike, pa me zanima, ali načrtujete v proračunu, saj tega nisem zasledil, ureditev pešpoti za otroke iz Stare Vrhnike proti šoli, ker na primer na Vrtnarijo vodita dva pločnika od tega dela, dva prehoda za pešce v razmaku 30 metrov in kolesarska steza, po drugi strani je pa škoda, glede na to, da se dela na Robovi cesti, čeprav je to Direkcija za ceste tista, ki to izvaja, zaključujejo pa tega izgleda v tem paketu ne bomo mogli sprovesti. Tako da me zanima, v bistvu želel bi odgovor, če načrtujete, ali načrtujete ureditev tega križišča, pa če načrtujete ureditev pešpoti iz Stare Vrhnike proti šoli Antona Martina Slomška in pa vrtca.

Potem glede Doživljajskega razstavišča sem jaz sicer imel tukaj pripravljeno vprašanje, sedaj bom korekten, če je dogovor, da se počaka na pojasnila vseh treh strani, potem tega vprašanja sedaj ne bom odpiral na tej seji. Bi imel pa eno pobudo, ki sem jo sicer že županu dal na seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo, pa naj ne izpade kot provokacija, glede na to, da parkirišče Park&Ride kaže vse klinične znake nasedlega projekta in da po vsem tem času kar to parkirišče stoji, ni tistih pričakovanih učinkov, čeprav niti ne vemo kakšni so bili pričakovani učinki, ker nismo videli investicijske dokumentacije, bi predlagal, da Občinska uprava, vsaj podžupan, glede na to, da mu je to parkirišče ob poti, oz. na roko, če se po domače izrazim z lastnim zgledom spodbudi občanke in občane k uporabi tega parkirišča, in sicer tako, da ga zjutraj uporabi, pusti avto na njemu in se pripelje z avtobusom v službo in pa po obratni poti nazaj, kako pa opravlja službene poti, seveda je pa njegova prosta odločitev, oz. je to vezano na naravo samih službenih poti. Toliko z moje strani, hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

Najlepša hvala. Mogoče bi jaz začel kar z odgovori, in sicer prva, ne vem, kje ste dobili podatke, da so bile tam že meritve izdelane, kajti šele v tem tednu smo se uspeli dogovoriti, vsaj jaz sem se uspel dogovoriti z gospodom Blažem Drašlerjem, ki mora dati pisno soglasje, da lahko avto, se pravi naša Multanova, naš radar stoji pred tisto hišo. V sredo sta se povezala gospod Stepančič in Blaž Drašler in jaz pričakujem v najkrajšem možnem času, da bo on tudi podpisal to dovoljenje in potem bo tam stal radar, ki bo meril hitrost tistih, ki prihajajo iz smeri Ligojne. Tako da tukaj opozarjam, tisti, ki se bo tam mimo peljal, tisti bel Punto, ki ga včasih vidimo, ne včasih, velikokrat vidimo na klancu, bo tudi tam stal in jaz sem prepričan, da bo to imelo določen efekt, da bodo začeli ljudje tam mimo bolj počasi voziti. Kar se tiče samega križišča, mi imamo v planu, in to je tudi dogovor. Čudim se, da to Stara Vrhnika sprašuje, ker imamo dogovor s predsednikom Stare Vrhnike, da je v prihodnjem letu v planu proračuna, da se zagotavljajo sredstva za izdelavo. Namreč na državni cesti se ne da delati po domače, na državni cesti je potrebno imeti kup projektov in je treba prej to vse natančno pripraviti. To sedaj, na prejšnji seji smo veliko okoli tega govorili, je bil denar, ki je bil namenjen poškodbam cestišča pri žledu, zato je to šlo na brzino vse skupaj, enostavno se ni dalo z njimi nič dogovarjati. Vemo, da je to križišče, kakor smo včasih rekli »pri Malči« ali pa pri gostilni Polž, že bilo na Občinskem svetu obravnavano že leta 2008, ko je gospa Drašlerjeva želela ta objekt razširiti, vendar takrat se potem te aktivnosti niso šle naprej. Tako da v prihodnjem letu bomo poiskali neke rešitve in bodo potem tudi, ali bo to križišče ali bo krožišče, kar pač tam bo, verjetno bo rešeno. Kar se tiče prehoda čez cesto, tam prehod je bil in verjetno, če sedaj še ni narisan, takoj, ko bo cesta končana, bo tudi to ponovno že narisan? Torej je tudi ta stvar že rešena. Kar se tiče prehoda otrok in pešcev po Stari Vrhniki, jaz ne poznam, bi prosil gospoda Možino, da mi pove, ali je tam, ali je to res velika problematika, ker do mene s strani Krajevne skupnosti do danes še to ni bilo omenjeno.

Leon Marjan Možina:

Hvala lepa. Takole je, do gasilskega doma je pločnik, ta je bil zgrajen leta mislim, da 8 ali 9, nekaj takega, no in tako, da je ta pločnik obstaja in je tudi dovolj širok, tako, da se tudi kolesarji vozijo po njem, celo kljub temu, da ni posebej označeno za pešce in kolesa, problem pa je od gasilskega doma naprej skozi vas, vendar tukaj bi bilo treba urediti z lastniki, ker mi nismo mogli niti ceste ustrezno razširiti do Kokalja gor, to se pravi od gasilskega doma naprej zaradi tega, ker ljudje niso pristali na to. Tam smo potem malo pogoljufali z eno muldo in tako naprej, skratka, da v ovinku pri gasilskem domu, da je varnost večja, ker je bilo vse skupaj preozko. Lastniška razmerja je treba dejansko rešiti, mislim, če bi hoteli tam vsaj meter dvajset, to je ta minimum, mislim, da pločnika proti vasi, oz. skozi vas. Je pa to nevarno, vsekakor, gor je naslednjih 100, 150 metrov izredno nevarno, ker dol včasih tudi kakšen pridivja ali pa gor, kakorkoli. Skratka škarpa je, ovinek in podobno, tako, da ta prometna varnost je ogrožena. Je pa druga zadeva, ki sem jaz že dejansko tudi predsedniku, oz. članu Odbora za preventivo prenesel in tudi Krajevni skupnosti, sicer ustno, pa ne vem, če so dali naprej zahtevo, sedaj bo kmalu eno leto že tega, da bi dejansko omejili hitrost skozi vas. Na 30 od gasilskega doma naprej, da je omejitev skozi celo vas 30 kilometrov na uro. To bi bila ena izmed rešitev, da bi bili otroci vsaj malo bolj varni. In pa nenazadnje tudi verjetno postaviti včasih kakšen avto za meritev hitrosti, tudi pri gasilskem domu, tam bi se pa dalo namestiti.

Janko Skodlar:

Hvala. Jaz bom tole izkoristil, ker je gospod Sladič vprašal, da tako rečem ali pa izpostavim mnenje, da mogoče le mičken bolj natančno pogledamo, kaj se pravzaprav dogaja okrog Park&Ridea. Namreč tole poenostavljanje, ki ga spremljam sedaj zadnje leto, kaže na to, da pravzaprav ne razumemo, kaj pomeni celostni pogled na reševanje prometne problematike na Vrhniki in tudi ne razumemo, kaj pomeni razvojno naravnano projekt. Tudi ne vemo, kaj so v preteklosti drugi, torej že prejšnji občinski sveti sprejemali in kaj je celo prejšnji župan podpisal, torej še en mandat prej, podpisal pogodbo z Ljubljansko urbano regijo, da skupaj pristopi z ostalimi občinami k reševanju problema v osrednji slovenski regiji tudi z izgradnjo Park&Ride-a na Vrhniki. Torej zadeva ni od včeraj in ni stvar naše odločitve, ampak je bila razvojno zastavljena v letu 2007, 8, ko je SDS-ov župan to stvar podpisal, najbrž vsi ti svetniki iz SDS-a, ali pa vsaj dva, stvari gotovo poznate, ker sta bila v tistem času v mandatu tudi člana občinskega sveta. Nenazadnje tudi prejšnji mandat, torej vsi člani občinskega sveta, ki ste bili v prejšnjem mandatu, ste glasovali na 20., 21., 22. in 23. seji za sprejem te investicije v proračun v rebalans proračuna in to v letu 13 in v letu 14. Torej tukaj ne moremo sedaj govoriti in minimalizirati vso zadevšno samo na vprašanje, kako se v tem trenutku trajnostno premika podžupan na Vrhniki, ampak gre za bistveno širši problem. Skozi to je treba to stvar gledati. To mesto bo Park&Ride nujno rabilo in ga bi morali v vsakem primeru imeti, kdaj bi ga pa lahko investirali, je pa drugo vprašanje. Tako ugodnih pogojev za financirati Park&Ride, ko smo ga imeli v prejšnji finančni perspektivi, ne bo nikoli več. To vam že sedaj povem in sedanje možnosti za financirati Park&Ride to jasno kažejo, nove informacije, ki jih pa imam, pa tudi to, da kljub temu, da boš imel celostno prometno strategijo, ki bo pogoj za kaj takega narediti, denarja za vse ne bo zadosti. Torej mi smo ta Park&Ride dobili zadnji trenutek, če smo hoteli, da bo financiran iz sredstev EU, toliko bi rekel. Sedaj pa je pa smiselno, da se še ostali ukrepi, ki bi morali slediti k urejanju te trajnostne stabilnosti v regiji tudi speljejo. Ta Park&Ride samo kot tak je premalo, tukaj bi morali slediti še rumeni pasovi do Ljubljane, še hitrejša možnost premikanja avtobusov do Ljubljane in tako naprej. Tukaj gre mogoče tudi na povezavo preko avtoceste, tukaj gre tudi za severno obvoznico in v kolikor pridemo pri Frtici na avtocesto bodo vsi ti avtobusi lahko šli preko Park&ride-a na avtocesto. Torej tukaj se mora razmišljati o bistveno večjih posegih in Park&Ride je en sam vmesni člen pri tej zgodbi za izboljšanje stanja v mestu. To bi opozarjal, saj lahko še govorim ampak mislim, da bi v tem trenutku nehal, bi pa prosil, da v to stvar resno razmišljate, in da celostna prometna strategija, ki jo sedaj peljemo, pričakujem, da bo dala tudi odgovor, kako lahko Park&Ride bolje izkoristimo v tem trenutku in da bo to podlaga za dogovarjanje z ministrstvom, da se v te spremembe lahko gre prej preden bo poteklo pet let.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Da ne boste rekli, da sem čisti tiho. Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolega Pavleta, ki je na julijski seji, na kateri sem bil odsoten, to mojo pobudo, ki sem jo dal v zvezi s tem na junijski seji, potegnil naprej, tako da bi samo pač ga pohvalil, da je, oz. se mu zahvalil, da je to mojo pobudo materializiral do te meje, da se lahko sedaj o tem pogovarjamo. Hvala.

Vprašanje-pobuda:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Ne vem, če so kolegi svetniki in svetnice opazile, v današnjem dodatnem gradivu je bila tudi moja pobuda za to sejo, za vzpostavitev mreže javno dostopnih avtomatskih eksternih defibrilatorjev, predvsem njihova namestitev v krajevnih skupnostih oz. vaseh, kjer le ti še niso nameščeni, oz. niso javno dostopni, pa je odzivni čas nujne medicinske pomoči več kot deset minut. To se pravi, govorimo o času, ki je kritičen oz. usoden v primeru če pride do zastoja srca in v vašem odgovoru sicer piše, da je to zgledno in dobro urejeno, s čimer se ne moram strinjati, ker je tudi mnenje službe nujne medicinske pomoči, ki mi je to svoje mnenje posredovala, da je nujna namestitev javno dostopnih defibrilatorjev vsaj v Podlipi, Smrečju, v Zaplani, Padežu. Premestitev zaprtih iz notranjosti gasilnega doma na Stari Vrhniki na zunanjo stran fasade, kot javno dostopen. Enako pa tudi na domu na Planini kjer je dostopen samo v odpiralnem času in ne spada v sistem javno dostopnih defibrilatorjev. In pa drugi del pobude, ki se nanaša na usposobitev prvih posredovalcev na vseh tistih območjih, kjer seveda ti defibrilatorji bodo, oz. so ali naj bi bili nameščeni. In bi tukaj izkoristil priložnost, da dopolnim predlog sklepa kolega Antolovića, ki je predlagal, da se vsi svetniki odpovemo sejnini za današnjo sejo, da se ta sredstva sejnin namenijo za nakup potrebnih manjkajočih defibrilatorjev oz. vzpostavitev celovite mreže javno dostopnih defibrilatorjev v naši občini. Hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

Najlepša hvala, jaz bi prosil tudi mogoče gospoda Keršmanca, ker kot poveljnik oz. šef gasilske zveze pozna mičken, kako so ti defibrilatorji. Namreč enak predlog sem jaz dal že leta 2013 in takrat smo potem začeli opremljati gasilce. Tako da gasilci so praktično že vsi z defibrilatorji opremljeni, nekaj jih je pa tudi na javnih mestih postavljenih. Tako da defibrilatorji se vsako leto se jih nekaj postavi. Vsako leto jih dokupujemo, ker vse naenkrat je zelo težko, pač sredstva so, kakršna so. Tudi v odgovoru, ki ste ga danes dobili na mizo, na svetniško vprašanje, je tudi navedeno, kje so že ti defibrilatorji in teh defibrilatorjev je kar nekaj. Ni jih tako malo. Pa bi prosil gospoda Keršmanca, da še on dopolni.

Vinko Keršmanc:

No, kar se defibrilatorjev tiče, moram reči, da je akcija že dalj časa traja, mogoče pet let ali več. Da smo tukaj prebili neko mrtvilo in da je na območju občine Vrhnika, glede na razmere tudi drugje, v zadnjem času se sicer povsod izboljšuje, ampak da so te stvari dosti dobro dostopne. Res je, zaradi bojazni in tudi zaradi že vandalizma na teh napravah so stvari nameščene v gasilske domove. Vendar v tem trenutku lahko rečem, da vsi gasilski domovi so dostopni v tistem trenutku, ko nekdo pokliče 112. To se pravi, najhitrejši dostop je ta. Razen če bi nekdo sam bil usposobljen, da bi imeli ljudi usposobljene, da bi te defibrilatorje imeli tudi nekje drugje, na drugih javni mestih. Vendar bi v tem primeru dejansko morali poskrbeti za ustrezno varovanje oz. nek nadzor nad temi mesti, ki bi bile. Taka je naša ocena. Te naprave dejansko niso prav poceni, je pa dejstvo, da s klicem na 112 dejansko vsi tisti, ki so usposobljeni za uporabo teh defibrilatorjev imajo dostop oz. v trenutku vejo, kje pridejo do, na kakšen način se pride, najkrajši možen način do teh defibrilatorjev. Tako, da podpiram, v kolikor bi se to lahko še v večjem obsegu realiziralo, da se to realizira. Vsekakor pa je to skrb potrebno celovito obdelati in se okrog tega tudi dejansko dogovoriti. Res škoda bi bilo neka sredstva dajati, v kolikor bi se ugotovilo, da to ni primerno zaščiteno in varovano. To je tudi del mojega mnenja. Jaz sicer nisem več poveljnik, tako kot je župan rekel, ampak samo predsednik.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. En del vprašanj v zvezi z Doživljajskim razstaviščem je že kolegica postavila, jaz bom postavil drugi del, in sicer me zanima glede na to, da je bil projekt konec leta 2016 zaključen, v kakšnem, kakšni, kakšnem deležu so, bom rekel pridobljena sredstva EU, ki so bila planirana v višini 846 tisoč evrov, in pa kakšen je delež, dejanski delež Občine za financiranje tega projekta. Se pravi, ali so sredstva, ki so bila načrtovana, da bomo jih dobili od EU na računu Občine, če ne v kakšnem deležu in zakaj ne vsa in pa kakšen je delež Občine. To je moje prvo vprašanje.

Pisni odgovor:

Investicija se je z 31.12.2016 uspešno zaključila. Izvedene so vse načrtovane aktivnosti. Finančni del še ni zaključen in je v fazi pregledovanja in usklajevanja zadnjega vmesnega zahtevka. V času priprave poročila je stanje naslednje:

Obrazložitev:

Končna vrednost projekta je za 144.814,72 EUR nižja od načrtovane. Dosegljiv znesek sofinanciranja EGP v višini 846.047,10 EUR predstavlja kar 68,39% sredstev končne vrednosti investicije, kar pomeni, da bodo partnerji v projektu zagotovili razliko v vrednosti 391.086,85 EUR oz. 31.61% sredstev. Od tega partnerja UL in MGML skupaj 11.102,74 EUR, kar je nekaj več od načrtovanega. Lastna sredstva Občine Vrhnika, ki so bila potrebna za izvedbo projekta naj bi bila tako za 145.814,84 EUR nižja od načrtovanih. V času priprave odgovora na vprašanje je bilo skupaj potrjeno 5 zahtevkov od šestih, v skupni vrednosti 748.393,12 EUR (60,49% vrednosti celotnega projekta). Na račun Občine Vrhnika je bilo s strani države in EGP do sedaj nakazano 710.973,44 EUR, (57,47% sredstev celotnega projekta) razliko predstavljajo zadržana sredstva, ki bodo sproščena s končnim poročilom, ki ga bomo lahko pripravili šele po pregledu in zaključni potrditvi 6. zahtevka v višini 97.653,98 EUR. Okvirni čas pregledovanja in usklajevanja dosedanjih zahtevkov je bil povprečno štiri mesece. Zadnji šesti vmesni zahtevek je bil posredovan v začetku februarja 2017 in upamo, da bo usklajen nekje do sredine tega leta. Vrhnika, 10.03.2017

 Odgovor pripravil: Janko Skodlar, vodja projekta

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Drugo vprašanje se nanaša na parkiranje. Kot je znano je ljubljanski Mestni svet pred kratkim potrdil Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki prinaša nižje globe zaradi neplačane parkirnine. Po novem bodo neplačniki v osmih dneh poravnali 12 evrov, če tega ne bodo v tem roku storili, pač jim sledi plačilo 40 evrske globe. Me zanima, če v naši občini tudi morda razmišljamo v smer manj kaznovalne politike zaradi nepravilnega parkiranja?

Pisni odgovor:

V zastavljenem vprašanju se obravnavajo dve različni področji, prvo so parkirnine, ki jih ima Mestna občina Ljubljana urejene z odlokom, Občina Vrhnika pa teh plačljivih parkirnih mest nima, zato tega tudi ne ureja in ne ureja glob za to področje neplačila parkirnine. (drugi odstavek 6. člena Odloka MOL) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki parkira na javni parkirni površini iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena tega odloka, brez plačila parkirnine. Drugo pa so globe in prekrški za nepravilno parkiranje, ki so določeni v 65. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), teh pa občina v svojih aktih ne more drugače urejati. Zakon o prekrških določa višino globe za prekrške, ki jih lahko občina ima, ampak samo za tiste prekrške, ki niso določeni že v predpisu. Za te prekrške Občina Vrhnika zaračunava globo skladno z zakonom.

 Odgovor je pripravil: Stanislav Bele, mag., vodja Medobčinskega inšpektorata in

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

In potem imam tudi vprašanje kar se tiče tega programa ZeroWaste. Res je, da je Občina Vrhnika prva, ki se je odločila, da se bo priključila evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do ZeroWaste in sedaj ta pot do ZeroWaste se je končala pri ločenem zbiranju odpadkov. Glede na to, da ZeroWaste pomeni še kaj več kot pa ločeno zbiranje odpadkov, da ne bom sedaj časa kradel s prebiranjem teh temeljnih petih načel, me zanima ali obstajajo kakšni načrti, da bi Občina dejansko pristopila po celotni poti ZeroWaste, v kateri bomo lahko kupovali izdelke, ki so iz obnovljivih materialov, ki so ekološko nesporni in pa, da ne bomo končali zadovoljni samo pri ločenem zbiranju odpadkov.

Odgovor:

Vprašanje:

Mag. Viktor Sladič:

Potem imam pa še par pobud. Vozni redi na avtobusnih postajališčih na Vrhniki so močno, močno zastareli, niti slučajno ne moreš ugotoviti, kdaj kakšen avtobus kam vozi. Ne vem sicer, kakšno možnost ima tukaj Občina, ampak bi dal pobudo, če ta možnost obstaja, da se pozove te prevoznike, da te vozne rede na postajališčih zamenjajo s pravimi. Ne vem, ampak da zamenja z voznimi redi, taki kot so. Potem, vprašanje ali pobuda, pobuda, no pobuda je bila že podana na eni od prvih sej, ki je bila z moje, ki je bila sprejeta z vaše strani, to je bila pobuda, da bi objavljali na spletni strani Občine neuradna prečiščena besedila sprejetih odlokov. Sedaj ravno Odlok o Prostorskem načrtu je ratal kurja čreva, pa mislim, da prečiščenih besedil še vedno ni. Odlok o spremembah in dopolnitvah in tako naprej. Pa bi predlagal, vem, da je to delo ampak, da se vsaj te manjše odloke, recimo kot je o komunalnem prispevku združi v enotno besedilo in pa primer dobre prakse pri naši sosedni občini; Log – Dragomer, ki je v Našem časopisu pred kratkim objavila zahvalo vsem, ki so kakor koli pomagali tudi z strpnostjo in tako naprej pri gradnji komunalne infrastrukture in se jim tudi javno zahvalila in morda kazalo, da tudi mi kdaj to naredimo svojim občanom in se jim zahvalimo za trud in potrpljenje in strpnost pri izvajanju teh razno raznih projektov. Hvala.

Pisni odgovor:

Za odgovor in ureditev zadeve smo zaprosili na Javno podjetje LPP, d.o.o. in prejeli naslednje pisanje: »Na naših linijah v občini Vrhnika smo preverili vsa postajališča in njihovo opremljenost z veljavnimi voznimi redi, in ugotovili, da so pravilnega datuma in veljavni. Dva vozna reda za soboto in nedeljo sta bila nekoliko slabše vidljivosti, zato smo ju zamenjali. V kolikor pride do poškodbe ali odtujitve voznorednih obrazcev na postajališčih, ki imajo možnost, da voznoredne obrazce nalepimo ali vstavimo na postajne table jih nadomestimo. Branko Iljaš, Vodja prometne operative, JP LPP, d.o.o.«

Odgovor pripravila: Vesna Kranjc, Direktorica Občinske uprave Občine Vrhnika

Vprašanje:

Mag. Viktor Sladič:

Potem imam vprašanje kar se tiče smradu. V zadnjih tednih močno smrdi ponovno na posameznih delih občine, predvsem Vrtnarija, Zlatica in tista območja, pa me zanima ali bomo res do konca ignorirali to problematiko ali se bomo končno skušali, seveda tudi odpraviti? 

ODGOVOR:

Občinska uprava stalno vodi aktivnosti in sodeluje pri postopkih za rešitev problematike emisije neprijetnega vonja na Vrhniki. V letošnjem letu smo se sestali s predstavniki MOP za pripravo spremembe Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, ki bi omogočilo inšpekcijskim službam ustrezno ukrepanje. Vprašanje smo posredovali na MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor ter ARSO ter prejeli naslednje odgovore:

1. ODGOVOR

Obveščamo vas, da je Inšpektorat RS za okolje in prostor dne 23.2.2017 po elektronski pošti prejel vaš dopis oziroma vprašanje, ki se nanaša na neprijetne vonjave na območju Občine Vrhnika. Na podlagi določbe 1. odstavka 24 člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07, 40/14) vam podajamo naslednja pojasnila v zvezi s predmetom nadzora pri zavezancih Roks recikliranje d.o.o. na lokaciji Kompostarne ROSA, Stara Vrhnika 95a, Vrhnika in Saubermacher Slovenija d.o.o. na lokaciji Kompostarna Vrhnika, Pot na Tojnice 45, Vrhnika. Kot že v odgovorih v preteklosti Vas tudi tokrat inšpekcija za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor ponovno obvešča, da je seznanjena z občasnim pojavom neprijetnih vonjav v okolje na območju Občine Vrhnika. Inšpekcija za okolje in naravo opravi glede na letni plan dela vsako leto v obeh kompostarnah celovit redni inšpekcijski pregled, ki bo v letu 2017 še opravljen. Poleg celovitega rednega inšpekcijskega pregleda pa opravi pri obeh zavezancih glede na prioritete dela oziroma glede na prioritete vseh prejetih prijav tudi izredne nenapovedane inšpekcijske preglede, ki so bili v letu 2017 pri obeh zavezancih opravljeni 2x. Na izrednih inšpekcijskih pregledih v letu 2017 pri obeh zavezancih v zvezi s predmetom nadzora glede na izdano okoljevarstveno dovoljenje in predpisano zakonodajo, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Kot že preteklih odgovorih vas inšpekcija za okolje ponovno seznanja z dejstvom, da nobeden od predpisov z delovnega področja te inšpekcije ne določa prepovedi, omejitev in ukrepov v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem neprijetnih vonjav v okolje in zato inšpekcija v primeru pojava teh vonjav v okolju, nima podlage za ukrepanje.

Odgovor pripravila: Simona Stražišar Guzelj Inšpektorica za okolje Inšpektorat RS za okolje in prostor OE Ljubljana

2. ODGOVOR

Na sestanku dne 19. 1. 2017 smo se dogovorili, da bomo naredili pregled in povzetek obstoječega stanja 22 (oz. 23) objektov za aerobno predelavo biološko razgradljivih odpadkov glede na: tip (vrsto) kompostiranja, predelavo blata čistilnih naprav in oddaljenosti zunanjega roba teh kompostarn od posameznih stavb ali naselij. Dogovorili smo se, da se pri pregledu oddaljenosti kompostarn od posameznih stavb ali naselij upošteva oddaljenost po trenutno veljavni zakonodaji za primer zaprtega kompostiranja v dolžini najmanj 300 m, in da bomo na osnovi tega določili število obstoječih kompostarn, ki predelujejo odpadke po postopku t.i. »odprtega ali zaprtega kompostiranja«. V mesecu februarju je bil narejen pregled in povzetek obstoječega stanja. Opravljen je bil pregled okoljevarstvenih dovoljenj, razdelitev kompostarn glede na tip/vrsto kompostiranja, določitev vseh in za sprejem komunalnih biološko razgradljivih odpadkov še prostih kapacitet kompostiranja ter razvrstitev glede na izvajanje obdelave blat čistilnih naprav (BČN). Določili so se tudi deleži zaprtega in odprtega kompostiranja. V mesecu aprilu se bo pristopilo k zaključnem delu dogovorjenega pregleda in določitvi vpliva morebitne spremembe zakonodaje glede obveznega zaprtega zalogovnika v primeru minimalne oddaljenosti ali predelave BČN na obstoječe stanje. V mesecu juniju se načrtuje pričetek postopka spremembe Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, samo sprejetje spremembe uredbe pa nekje v mesecu novembru 2017. Posredujem informacijo glede Uredbe o smradu: Rok za izdelavo naročenih strokovnih podlag je 22 mesecev po podpisu pogodbe. Glede na navedeno pričakujemo, da bodo naročene strokovne podlage izdelane v letu 2019. V primerjavi s strokovnimi podlagami iz leta 2013 pričakujemo, da bo zunanji izvajalec posodobil pregled praks v drugih državah ter se skladno s projektno nalogo za izdelavo tokratnih strokovnih podlag osredotočil na različne metodologije zaznavanja in spremljanja neprijetnih vonjav v zunanjem zraku z namenom, da se izbere potencialni metodologiji, ki jih bo izvajalec preveril s pol-letnimi poskusnimi meritvami in na podlagi tega priporočil tako metodologijo kot tudi ustrezne mejne vrednosti, ki bi opredelile sprejemljivo raven izpostavljenosti neprijetnim vonjavam. V zaključni fazi naj bi izvajalec tudi svetoval pri pripravi predpisov, ki bi vzpostavili sistem za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem. Od teh strokovnih podlag si zato obetamo zadostne strokovne usmeritve za dejansko pripravo predloga tega sistema, ki bo v omejenem obsegu že tudi preverjen v praksi.

Odgovor pripravila: mag. Tanja Bolte Generalna direktorica direktorata za okolje Ministrstvo za okolje in prostor

3. ODGOVOR

Agencija RS za okolje je dne 17.3.2017 izdala enovito okoljevarstveno dovoljenje stranki Saubermacher Slovenija d.o.o. za Center za ravnanje z odpadki na Vrhniki. Dovoljenje vam pošiljamo v priponki.

 Odgovor pripravila: mag. Inga Turk, Direktorica urada za varstvo okolja in narave

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Dober večer z moje strani. Samo na eno vprašanje, na eno vprašanje ste mi dali odgovor že na prejšnji seji. Na vprašanje, ki se nanaša pa na aneks za asfaltiranje ceste na Mirkah do Rijavcev, s katerega je bilo rečeno, da bo poslano po elektronski pošti, ali kako drugače, ga pa do tega trenutka še nisem dobil. Sicer imam informacijo, da ste nekaj urejali s krajani v to smer, ampak to je bilo po tem, ko sem to vprašanje zastavil, tako da bi prosil za eno kratko pojasnilo, lahko tudi po elektronski pošti. Hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

“Gospa Kobalova, prosim!”

Tina Kobal:

Kot je bilo povedano, že takrat, ko ste postavili to vprašanje na prejšnji seji smo z njimi zadevo urejali. Prišlo je do enega nesporazuma tudi glede javne razsvetljave, pa asfaltiranja, tako, da smo z njimi to vse uredili, podpisan je aneks, je že nekaj časa zaključeno, tako s krajani, kot s Krajevno skupnostjo, lahko vam pa pošljemo te anekse po želji po elektronski pošti.

Vprašanje:

mag.Viktor Sladič:

To se pravi, ta aneks, ki ste ga potem na koncu uskladili 100 pa ne vem koliko evrov, to je sedaj dokončna zadeva? Potem mi ni treba nič pošiljati. Hvala.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Sicer sem imel drugačno idejo. Moja je bila sicer, da bi poprosil gospo Kranjčevo, da povzame potek prvega sestanka in jo ostali člani po potrebi dopolnimo. Lahko poskušam jaz v kratkem povedati, kako je …

Stojan Jakin:

Kakor želite, lahko tudi gospa Kranjčeva.

mag. Viktor Sladič:

Mogoče, če Kranjčeva lahko na kratko pove, kako je potekala stvar in jo mi potem dopolnimo v tistem delu, ki bi bil potreben, če se s tem seveda ona strinja.

Vesna Kranjc:

Hvala za besedo in dober večer tudi v mojem imenu. Res je, mi smo izbrali izvajalca, oz. pomoč pri izvedbi tega razpisa. Zbran je bil Zavod Turjak iz Ljubljane in naša komisija, oz. komisija petih članov se je prvič sestala pred približno štirinajstimi dnevi, kjer smo se nekaj časa pogovarjali o ciljih tega razpisa in pa nekako o merilih ter vodilih, ki bi nas skozi ta razpis vodili, da bi prišli potem do želenega rezultata, to pa je izbor najboljšega izvajalca za upravljanje Doživljajskega razstavišča na Vrhniki. Preučili smo več možnosti, po katerih bi bilo možno izbrati tega izvajalca in govorili smo zlasti o treh variantah. Eno je javno zasebno partnerstvo, drugič je podelitev koncesije, potem pa po zakonu o javnem naročanju, ki omogoča različne oblike razpisa. Na koncu smo se odločili, da bo najkrajša, najlažja, mogoče najbolj učinkovita pot kar po Zakonu o javnih naročanjih, ker jo najbolj poznamo, pa tudi najlažje je to izvesti, saj so roki najkrajši in najmanj komplikacij je. Potem smo se začeli pogovarjati o samih pogojih tega razpisa. Te pogoje pa naj bi pripravilo Muzej Ljubljana, ker on je tisti, ki pogojuje, da je to razpis, da imamo dobrega izvajalca in, da se dejansko upravljavec obnaša tako kot stroka želi. Občina ima pač svoje zahteve, zlasti je želja Občine, da za čim manjši denar dobi čim več programov in pa seveda vsi programi morajo biti skladni in upravljanje z zahtevami Mestnega muzeja. Tako da smo prišli do te točke, da mora Mestni muzej pripraviti popis, oz. pogoje za kandidate, ki bi upravljali s tem centrom. Izvajalec, se pravi za Zavod Turjak naj bi pa pripravil razpisne pogoje in pa sam osnutek tega razpisa. Komisija bi se drugič sestala ta petek, se pravi jutri, vendar je pa zaradi bolezni ene izmed članic, ki pa je ključna, ker gre za članico iz Mestnega muzeja ta prestavljen na ponedeljek in upam, da bomo v ponedeljek nekako potrdili vsebino tega razpisa in, da bi se potem sredi decembra že ta razpis objavil. Rok za prijavo na razpis bi bil pa približno en mesec, tako, da se kandidati dejansko lahko učinkovito in pa pravilno prijavijo.  

Stojan Jakin:

Hvala lepa, zadovoljni? Je treba še kaj dodati? Gospod Sladič?

mag. Viktor Sladič:

V osnovi je dejansko šla debata v to smer. V navzkrižje smo prišli, tako v narekovajih, s članico, predstavnico Mestnega muzeja v stališčih glede meril, ki bi bila potrebna za izbor upravljavca. Namreč naše stališče predstavnikov Občine je bilo, da bi bilo ključno merilo, ob tem, da je seveda pogoj ustrezen program, predvsem ta stroškovni del, to se pravi najugodnejši v tem smislu, ki bo za izvajanje programa potreboval čim manj občinskih sredstev, sredstev občinskega proračuna, medtem, ko je bilo stališče predstavnice Mestnega muzeja, gospe Šinkovec ravno obratno, da je ključen program in da so manj pomembna sredstva. No, tukaj je predstavnik izvajalca, oz. pripravljavca te dokumentacije predlagal, oz. nekako je bilo tudi izraženo kot pričakovanje, da Mestni muzej seveda, kot vsebinski nosilec te zadeve, pripravi poslovni program, ki bo potem podlaga zato, da bo pripravljavec pripravil osnutek tega razpisa, ki bi ga morali obravnavati včeraj ne jutri, moram popraviti gospo Kranjc, kar pa je bilo pač prestavljeno. Bilo je predstavljenih več možnosti, ampak tako, kot je rekla gospa Kranjc, smo se odločili, da gremo po Zakonu o javnem naročanju, ki pa tako ali tako po vsebini omogoča več načinov izvedbe javnega razpisa. Ena med njimi, mislim, da je prav, da se pove, ki jo je predlagal kot možnost predstavnik pripravljavca te dokumentacije, je bila in- house oblika oddaje naročila, pač določenemu upravljavcu, vendar je pač problem v tem, da direktno In-house ne moremo speljati glede na to, da smo sprejeli sklep na tem svetu, da se objavi javni razpis. Osebno upam, da bo ta osnutek dokumentacije pravočasno v naših elektronskih predalih, da bomo imeli možnost člani komisije to preučiti, se po potrebi pred tem sestankom, ki naj bi bil v ponedeljek tudi seveda uskladiti, ker mislim, da vsaka vsebinska razprava od tukaj naprej je pač nepotrebna, samo zavlačuje sejo. Mogoče samo še eno informacijo, članom sveta: Imeli smo en pomislek glede roka, glede na to da, kot je povedala gospa Kranjc, določen čas bo potreben, da se ta razpisna dokumentacija pripravi, vsaj en mesec je treba časa, da se zainteresirani na razpis prijavijo, potem bo treba te vloge, upamo, da jih bo več, pregledati, ovrednotiti, še pred tem bo treba določiti jasno merila in je bilo seveda vprašanje z naše strani, glede na to, da nam je podžupan na zadnji seji povedal, da je tisti skrajni rok, v katerem bi morali vedeti, kdo je upravljavec tega muzeja, januar, smo dobili odgovor, da se pač to ne mudi in da imamo časa nekje do konca aprila, oz. do takrat, ko bo ta projekt dejansko tudi zaključen. Tako da, sedaj čakamo na to dokumentacijo in upam, da bo čim prej, in da bo dejansko po teh načrtih, ki jih je že gospa Kranjc povedala in v teh rokih tudi bila.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Par kratkih vprašanj.

Prvo se nanaša na semaforizirano križišče pri Črnem Orlu. Zanima me namreč v jutranjih in popoldanskih konicah, ko je promet največji, tudi sicer je to križišče eno najbolj obremenjenih, je problem zavijanja iz smeri Ljubljane proti Verdu, levo in pa iz smeri Logatca levo proti centru, kjer je skoraj nemogoče pri zelenem semaforju pač ta manever izpeljati, me zanima, ali obstaja možnost, oz. ali je že kdo načrtoval, da bi v teh smereh postavili dodatna semaforja, oz. rumene puščice, ki bi omogočale tistim, ki zavijajo levo iz teh smeri varno in nemoteno zapustitev  križišče. To je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje me zanima glede poti, ceste od stare žage do Štampetovega mosta ali tukaj občina načrtuje kakršnekoli aktivnosti, predvsem v tem prvem delu, kjer je, kot je znano, problem lastništvo Lika in pa Kmetijske zadruge, je kakšen načrt bil, bili so načrti v preteklosti, da se ta cesta uredi, pa me zanima, ali načrtujete v bodoče kakršnkoli urejanje te ceste in pa seveda lastništvo, glede nato, da je v drugem delu pa to kategorizirana cesta v občinski lasti? To je moje drugo vprašanje.

Pa tretje vprašanje, me zanima, kdaj bodo objekti v občini, ki so vpisani v register nepremične kulturne dediščine, ustrezno označeni in obeleženi in pa, ali je v načrtih obnova pročelij vseh teh stavb, na kakšen način in pa, ali se namerava k temu, k tej obnovi pročelij na nek način zavezati lastnike teh stavb? Hvala.”

Odgovor:

Stojan Jakin:

Najlepša hvala. Kar se tiče prvega vprašanja bom jaz en del odgovora dal, kaj več bomo pa lahko še pisno dali. Jaz sem že v letošnjem letu trikrat kontaktiral z DRI-jem, točno zaradi tega problema. Če ste opazili, je bilo sredi oktobra en dan menjana celotna oprema teh, ena sobota je bila, je bilo potem tudi nekoliko moteno pri prometu. Kompletno je šlo na digitalizacijo. Namreč prej je bil star sistem in se ni dalo prav dosti narediti. Smo šli v digitalni sistem, mislim, da je bila nekaj čez 10 tisoč evrov investicija, zamenjalo se je notri celotno drobovje tega semaforja in sedaj je pripravljeno tako, da vsaj crkuje ne.

Druga zadeva je, jaz sem se takrat povezal z damo, ki ima to čez na DRI-ju, vendar je rekla, da dokler ni, namreč oni nič ne naredijo, dokler en kup enih študij, analiz, statistik in podobnega. Oni trdijo, da to križišče ni problematično, na srečo pa smo mi v istem času v začetku novembra izvajali meritve, štetje prometa, in sicer ne to samo štetje, ampak zasledovanje posameznih avtomobilskih tablic, kaj pride iz avtoceste, gre za v povezavi z južno obvoznico in pa s priklopom tega na avtocesto, Borovničanov na avtocesto, tako da smo na srečo dobili določene podatke, koliko ljudi iz ljubljanske smeri, to se pravi avtoceste, zavija proti Verdu. In kot so mi obljubili tako projektanti kot ta gospa, bodo skušali v najkrajšem času, rokov niso povedali, dejansko namestiti neko zeleno puščico. Ta iz logaške strani ni tako kritična. Ona pa je kritična, ker marsikdaj, ko se zavija na levo pri Črnem orlu, enostavno naravnost sploh nihče ne vozi, ker je cesta blokirana, ker je prekratek zavijalni pas. Tako, da ta stvar je v izdelavi in mislim, da bo, jaz upam, vsaj že do pomladi zadeva rešena, tako kot mora biti. Nam je to velik interes. Predpogoj pa je bil, da smo sedaj zamenjali, to so zahtevali od nas, iz starega sistema na digitalni sistem zato, da lahko potem nadgradnjo delajo.

Drugo vprašanje, mogoče bi gospa Kobalova kaj več povedala. Prosim!

Tina Kobal:

Hvala za besedo. Zadevo smo probali urejati sedaj v sklopu projekta Čista Ljubljanica, ker se je tam zadeva tudi urejala. S krajani nismo prišli skupaj, poleg tega je tam en del lastništva še Liko. Z Likotom imamo, v stečaju je zadeva, skratka ne pridemo nekako skupaj za tisto zemljo, da bi se zamenjala. Tako, da na zadevah se dela, za ureditev se pa težko reče. Za enkrat, da bi bilo kaj večjega planirano, ni. Imeli smo pa namen, če bi uredili lastništvo, da bi stopili s Krajevno skupnostjo, pa s krajani skupaj, da se vsaj tisti prvi del uredi.

Stojan Jakin:

Najlepša hvala. Kar se tretjega vprašanja tiče, bomo skušali pisno podati neko obrazložitev, oz. odgovor. Bi pa tukaj samo nadaljeval tisto, kar sem že tudi na politični koordinaciji rekel, naš proračun je, kakršen je in lahko ga moderniziramo. Jaz predlagam, da se tudi to, kar se tiče kulturne dediščine in podobnega pripravi nekakšen program, da bi vsaj z nekimi malenkostmi lahko tudi iz proračuna kaj servisirali. Mi imamo do sedaj v proračunu neko postavko, kjer so sakralni objekti. Jaz mislim, da sakralni objekti so tudi objekti kulturne dediščine in če bi to stvar nekoliko razširili, ali pa mogoče še kakšen evro več zraven dali, pa bi lahko vse skupaj reševali. Namreč jaz imam podatke iz Občine Škofja Loka, tam ne z dosti večjim denarjem, kot imamo mi, uspešno peljejo te zadeve, ker ljudje vsaj nekaj dobijo, nek motiv, da dobijo, so pripravljeni potem tudi vlagati notri, tako da bomo pisni odgovor pripravili, ampak moja sugestija pa je, da tudi sami razmislite, da predlagate, na kakšen način bi mi za prihodnje leto, za proračun, ker sedaj je prepozno, idejo probali speljati, je pa jasno, ta ideja mora biti izdelana do konca junija, kajti potem se začne proračun pripravljati. Če bomo mi to pripravili prej, bo potem lahko tudi vključen v proračun za prihodnje leto.

Odgovor na tretje vprašanje:

Trenutno so v Registru nepremične kulturne dediščine v občini Vrhnika zabeležene 304 enote. Sistematične označitve vseh enot se iz večih razlogov ne načrtuje (zasebna lastnina, stroški, itd.). Strategija turizma določb o označitvi nepremičnin kulturne dediščine ne vsebuje projekt št. 12 http://www.vrhnika.si/datoteke/15615strattur.pdf (str. 38) govori bolj o obnovi pročelij v mestnem jedru. Do sedaj Občina Vrhnika še ni sofinancirala obnovo kulturne dediščine ali vsaj pročelij v zasebni lasti – argument je bil predvsem, da mora občina v prvi vrsti poskrbeti za objekte kulturne dediščine, ki so v njeni lasti in tako z zgledom povabiti k ukrepanju tudi vse ostale lastnike. Izjema so bili zgolj sakralni objekti (cerkve in kapelice), za katere občina vsako leto pripravi razpis in dodeli sredstva. Občinska uprava je naklonjena ideji o sofinanciranju tudi obnov ostalih objektov kulturne dediščine, zato župan poziva vse zainteresirane, da oblikujejo predloge za razpis v naslednjih letih.

Odgovor je pripravila: Direktorica Občinske uprave, Vesna Kranjc.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Z odgovori na vprašanja, ki sem jih postavil na prejšnji seji, seveda nikakor nisem zadovoljen. Pa če začnem kar pri prvem vprašanju, ki se je nanašalo na dejavnosti Medobčinskega inšpektorata, lani 24. decembra na Stari Vrhniki. V odgovoru nikjer ni navedeno, zakaj bo sploh storjeno, kaj je Komunalno podjetje potem storilo, ali sploh je kaj storilo, ker tako ali tako ni nič storilo, to se pravi, Komunalno podjetje je potem v odgovoru obvestilo Inšpektorat, Inšpektorat je izdal opozorila pred izdajo globe, krajani, ki so ta obvestila dobili, so odreagirali, Komunalno podjetje, ki bi pa moralo na njihovo pobudo odreagirati, pa ni storilo in se sprašujem, zakaj je Inšpektorat potem to sploh naredil? Zakaj je Komunalno podjetje ubralo pot preko Inšpektorata, sedaj, če je namen povzročati stisko pri ljudeh, je namen dosežen, če je pa bil namen urediti zadeve, potem pa ni bil dosežen.

Komunalno podjetje bi lahko po moji presoji samo opozorilo občane, oz. te krajane na obveznosti, ki jih imajo v zvezi z večjo rekonstrukcijo na tistem območju, na katerem prebivajo. Ta odgovor mi ne pomeni popolnoma nič in mi sploh ne daje odgovora na tisto, kar sem spraševal in se res sprašujem, zakaj je potem Komunalno podjetje naredilo ta manever preko mestnega Inšpektorata, ne vidim razumne razlage, iz odgovora to tako ali tako ni razvidno.

 Odgovor Komunalnega podjetja Vrhnika:

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Kar se tiče mojega drugega vprašanja, ki se je nanašalo na odprtje Cankarjevega doma, pa moram reči, da sem z odgovorom razočaran. Cankarjev dom je gradbena prireditev oz. otvoritev Cankarjevega doma je gradbena prireditev, ki jo iz odgovora sodeč lahko enačimo z otvoritvijo čistilne naprave, se mi zdi neresno, neodgovorno. Cankarjev dom je vsaj po mojem vedenju, lahko, da se motim, kulturni hram te občine in presega okvir gradbene prireditve, ki je kot primeroma navedena v primeru odprtja čistilne naprave in si, dobro, odgovor je lahko sicer s strani pripravljavca bil korekten, z moje strani je pa popolnoma nekorekten in seveda z njim nisem zadovoljen, če je to domet razmišljanja o pomenu tovrstnih objektov v občini, potem pa se lahko sprašujem, kje smo. Lahko, da je tudi stanje duha, ampak enačiti odprtje Cankarjevega doma kot kulturnega hrama z odprtjem čistilne naprave in ga poimenovati gradbena prireditev se mi zdi neresno in nesprejemljivo, zato s tem odgovorom nikakor nisem zadovoljen. Hvala.

 Odgovor:

Stojan Jakin:

Kar se tiče drugega odgovora, pa prireditev je tako ali tako mimo, moram reči, da velika večina občanov je bila s prireditvijo izredno zadovoljna, pač vsak človek ima svoje mnenje, svoj pristop in od marsikoga sem slišal, da celo himna ne bi tam “pasala”, ker je bil način takšen, da se je predstavilo celotno delovanje Cankarjevega doma. Jaz bi to pustil še enkrat, pač vsak s svojimi očmi to gleda, bistveno pa je, da imamo Cankarjev dom sedaj v taki obliki, kakršen je, da lahko v njemu prireditve tečejo naprej. Hvala lepa, sedaj bi šli na drugi krog, to se pravi nove pobude in nova vprašanja. Prosil bi vas, da smo čim krajši, da na krajši način to prezentiramo. Rad bi do devetih danes sejo končal, da ne bomo imeli še ene. Hvala lepa.

 Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala, imam dve vprašanji, eno za gospo Kobal, enega za vas gospod župan. Ko se je asfaltirala cesta na Mirkah proti Rijavcu, so krajani, oziroma družini, če lahko tako rečem, podpisali pogodbo o sofinanciranju, po kateri je vsaka od njih bila dolžna vplačati 972 evrov, kar ustreza temu podatku, ki smo ga dobili včeraj po elektronski pošti, pa danes na mizo, da je skupni znesek sofinanciranja občanov 1.944 evrov, ostalo je pa pač delež Občine, delež Krajevne skupnosti, skupen znesek je pač 10.500 evrov, pa me zanima, zakaj je bila občanom, zakaj je bil potem tem istim krajanom poslan aneks, po katerem bi morali plačati še dodatnih 900 evrov, to se pravi skupaj vsak 2 tisoč evrov, kar pomeni, da bi v 90-tih procentih sofinancirali to investicijo, pa bi prosil za pojasnilo tudi zato, ker me sprašujejo.

Drugo vprašanje imam pa, je pa vezano na nedavno dogajanje, ki ga je povzročil smrad iz čistilne naprave v Siliku. Takrat se je naš župan po televizijskem prispevku  javno opredelil do tega, da je treba čistilno napravo v Siliku zapreti. Pa me zanima glede na to, da se je v Siliku stvar le uredila, zakaj ni bilo takega zavzemanja za zaprtje kompostarn, glede na to, da je to problem že šest let, da ta problem še vedno traja, da bo še vedno trajal, Siliko je očitno bil dovzeten za te pobude in pritiske, ki jih je povzročilo podpisovanje peticije in je stvar vsaj za enkrat, ni pa to garancija, seveda, da se to ne bo ponovilo, ampak vseeno me zanima oz. bi želel vaše pojasnilo, zakaj se niste tako enako zavzel do problema, ki ga povzročata kompostarni, ker na tem mestu se mi zdi izgovarjanje na to, da je pač ena od kompostarn zadosti oddaljena, neko tehnično zapletanje, ker ni vprašanje oddaljenosti, vprašanje je, kakšno onesnaženje povzroča. Si lahko oddaljen 100 kilometrov stran, pa če onesnažuješ pretirano, ali pa vsaj moteče ali pa vsaj nesprejemljivo, potem so te razdalje pač nepomembne. Pomembno je iz vidika gradnje novih objektov, da niso bližje, kot določajo predpisi, ampak v tem primeru se mi zdi to nesmisel in bi prosil vaše pojasnilo, lahko ustno, zakaj se niste nič opredelil do …

Odgovor:

Stojan Jakin:

“Najlepša hvala! Bi mogoče najprej gospa Kobalova.”

Tina Kobal:

Dober večer. Kar se tiče tega kraka na Mirkah, Rijavec se imenuje, smo šli dejansko v investicijo, šlo se je preko krajevne skupnosti, tako kot je, 70 – 30 procentov, nekaj je pokrila Krajevna skupnost, nekaj občani, ta finančni delež je bil razdeljen, na kar so se v bistvu na terenu dogovorili, ko je bilo, mislim, da pač nekaj kvadratnih metrov več asfaltiranega in so se dejansko dogovorili za dodaten asfalt, da se porazdeli, nato je bil tudi aneks poslan, pa javna razsvetljava je šla zraven, ker je bilo tako dogovorjeno, nam je bilo sicer tako sporočeno. Nakar se je izkazalo, niso za javno razsvetljavo in da tega dela stroškov ne bodo pokrili, tako da se sedaj nov aneks pripravlja, številke težko sedaj rečem na pamet, ampak sigurno je višja vrednost, kakor je bila osnovna pogodba. Lahko, da so vse skupaj samo narobe razumeli, kaj je osnovna pogodba, pa kaj je višina aneksa, tako, da to vam bomo lahko tudi pisno poslali, lahko vam tudi na mail pošljemo. Sigurno pa ne presega osnovne pogodbe, ker je samo dodatni del asfalta, kar so se dejansko na terenu dogovorili. Javne razsvetljave pa pač ne bomo izvajali, ker krajani niso zainteresirani. Bo šla mogoče drugo leto Krajevna skupnost v investicijo tega.

Stojan Jakin:

Najlepša hvala. Bi jaz še na drugo vprašanje skušal odgovoriti … Saj bomo pisno dali še pojasnila … Hvala, bi jaz samo glede drugega vašega vprašanja. Vsi se zavzemamo za verjetno za zakonitost in vsi želimo, da se stvari zakonito peljejo. Čistilna naprava v Industriji usnja Vrhnika je bila zgrajena po letu 2000 z namenom čiščenja odpadnih voda v sami usnjarni in je bila namenjena usnjarni. Gospod Koprivec je kupil kompletno usnjarno z namenom, da bo v tej usnjarni delal svoje produkte, da bo imel razvoj teh produktov, ki jih dela. Čistilna naprava je bila tam skoraj nova, njemu se je zdelo škoda podreti in jo je aktiviral. Že tedaj, ko se je pri meni oglasil, preden je šla ta čistilna naprava v obratovanje, sem mu rekel, ko je vprašal, za kaj je lahko porabi, sem rekel, najbolje, da jo zaprete, očistite in imate lahko kot skladišče. On je rekel, to ne bom naredil in dejansko tega ni naredil. Pridobil je okoljevarstveno dovoljenje. Vprašajte ribiče, ribiči so dali pritožbo, pisali so jo pravniki to pritožbo, vendar je Arso to zavrnil, čeprav moje mnenje je, da zaradi prevelike bližine objektov, okoljevarstveno dovoljenje ne bi smelo biti izdano. Še enkrat, ta čistilna naprava ne služi proizvodnji družbe Siliko, ampak je čisto tržna, jasno vsak podjetnik bo gledal, da bo čim več zaslužil in to je to. Jaz se zavzemam, ker je prva hiša, ne vem, če je 50 metrov, to je ta veterinarski objekt. Ni 50 metrov in po moji logiki, taka, tudi če pogledamo Uredbo, oni so dobili novo okoljevarstveno dovoljenje, če pogledamo Uredbo ne bi smeli izdati, vendar je Arso to peljal po svoje. Tudi notri opredelitev v odločbi Arsa je čudna, navadno mi imamo šifre, katero vodo lahko sprejemamo, oni tega nimajo, pač pa imajo napisane lokacije, iz katerih lahko vodo sprejemajo. To je meni malo neobičajno in zato, za moje pojme, ampak še enkrat Arso je zavrnil vse te pritožbe, ampak ta čistilna naprava ne bi smela sploh obratovati, zato se zavzemam. Kar se pa tiče kompostarn, je popolnoma enako. Kompostarne morajo ustrezati Uredbam in kolikor jaz vem, je v kompostarni Rosa, pa ne, da bi jo zagovarjal, ampak v tistih oddaljenostih ima tistih 500 metrov, dočim pa kompostarna CRO ali pa Saubermacher ima pa manj, samo ker so to stari objekti, jim pač spet podaljšujejo. Ampak to oni vedno iste stvari delajo in ne misliti, jaz se ne zavzemam za nobeno zapreti, jaz se zavzemam za sanacijo. Tudi gospod Koprivc lahko ima naprej, ker namreč, to, kar je sedaj, on je odpravil to napako. Ta se lahko jutri ponovi, to je tako, kot če se z avtom vozimo po cesti, danes poči guma, jutri lahko spet. On je sedaj usposobil čistilno napravo oz. pač njegovi delavci. Čistilna naprava dela u redu, ne smrdi, čeprav na Lošci so sedaj bolj občutljivi in za najmanjši vonj že rečejo, da smrdi, ampak kakor koli, to se da rešiti na ta način, da se celotna čistilna naprava prekrije. To lahko bi naredil, samo ne vem, če je to njegov interes in moram reči, ko sem se jaz z njim nazadnje pogovarjal, to je bilo pred našim sestankom s civilno iniciativo na Ministrstvu, je gospod Koprivc me tako napadel, da jaz navadno ne vržem telefona dol, pa sem ga, ker me je zmerjal kot majhnega mulca, kaj se sploh vtikam, da … in tako naprej, ne bi niti ponavljal tega. Tako da ne gre za, da jaz kogar koli zahtevam, da zapre, zahtevam samo, da se v skladu z zakonodajo in pa ne nazadnje tisti gentlemanagriment, da se stvari peljejo in isto pri kompostarnah. V tem trenutku, to sem vam že zadnjič povedal, smo navezali tudi stike z družbo, ki ste jo vi predlagal in ta družba bo dala ponudbo za meritve smradu, oni pravijo, da lahko tudi ugotovijo, kdo smrdi. Tudi meritve vetrov bodo naredili. Sedaj oni določajo lokacijo, kam bodo postavili vremensko postajo. Skratka ta stvar bo stala kakšnih 20 tisoč evrov, ampak jaz mislim, da je verjetno stvar vredna tega, da to speljemo, tako, da ne bi stvar peljal v to smer, da nekoga podpiram, nekoga ne, vse, samo v skladu s predpisi.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Imel bi vprašanje, ki se nanaša na obdobje lanskega leta. Namreč štiriindvajsetega decembra lani, to je na božični večer, so nekateri krajani Stare Vrhnike dobili v nabiralnike obvestilo Medobčinskega inšpektorata, v katerih je bilo navedeno, da glede na to, da kršijo odlok o oskrbi s pitno vodo, so dolžni v osmih dneh po prejemu tega obvestila na Komunalno podjetje sporočiti podatke o tem, kdaj se lahko izvede pregled vodomernega mesta. Sicer je bila zagrožena globa 1.400€. Komunalno podjetje Vrhnika pa mora potem obvestiti Medobčinski inšpektorat, ali je bil ta ukrep, ki je bil naložen krajanom, izveden. Krajani, so to vsi, ki se jih je to dotikalo, ki so ta obvestila dobili, to naredili v roku 8 dni, pa še do danes niso dobili nobenega odgovora. Tako, da bi prosil, če pridobite pojasnilo Komunalnega podjetja. Gospa Kranjc ve, ker je takrat, sem jo zaprosil za pomoč in je res aktivno pomagala, ker je bil pač tak dan, da se kaj dosti v tako kratkem času ni dalo narediti. Pa bi prosil, da pozovete Komunalno podjetje, zakaj ni odreagiralo in zakaj je to še vedno odprto?

Odgovor Komunalnega podjetja Vrhnika:

Vprašanje:

mag.Viktor Sladič:

Drugo vprašanje, ki ga imam, se nanaša pa na nedavno otvoritev Cankarjevega doma, vprašal bi, kdo je pripravil program in kdo ga je odobril, ker po mojem skromnem prepričanju je nedopustno, da na otvoritvi Cankarjevega doma ni bila izvedena slovenska himna, kar se mi zdi blamaža, ostalega poteka pa niti ne bom komentiral. To je moje drugo vprašanje.

Pobuda pa, sem razumel, da glede na to, da imamo danes točko o subvencioniranju v vrtcu pa rezervacijah, ali lahko sedaj dam to pobudo ali potem na točki, ki jo bomo obravnavali?

Odgovor:

Odprtje smo načrtovali že od zgodnje pomladi. S scenarijem odprtja je bila občina sproti seznanjena in nanj ni imela večjih pripomb. Tudi o samem protokolu odprtja smo se dogovarjali sporazumno in dodatnih navodil nismo prejeli. Odprtje prenovljenega Cankarjevega doma je bil slavnostni dogodek, kakršne Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pripravi večkrat letno, tako v samem Cankarjevem domu, kot na drugih prizoriščih Vrhnike. Scenarij je predstavljal vse ključne vsebine, ki domujejo v kulturnem hramu Vrhnike in k sodelovanju smo povabili vsa registrirana kulturna društva naše občine. Veseli smo njihovega odziva in odgovornega sodelovanja na samem odprtju, za kar smo se jim po dogodku tudi posebej zahvalili. Odprtje ni bilo zasnovano ne kot državna, ne kot občinska proslava, pač pa kot praznovanje nove gradbene pridobitve v Občini Vrhnika, kjer izvajanje himne ni pričakovano. Podobno je tudi pri ostalih gradbenih prireditvah (npr. odprtje čistilne naprave), kjer protokol ne predvideva izvajanje himne.

Pripravila: Tatjana Oblak Milčinski in Boštjan Koprivec, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika