7. 4. 2015 – 3. redna seja OS Občine Vrhnika

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič

Dve vprašanji in dve pobudi, če lahko. Prvo vprašanje, glede na višino dobička Komunalnega podjetja Vrhnika iz lastne dejavnosti imam vprašanje, kdaj bo Komunalno podjetje pripravilo elaborat o oblikovanju cen obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in tako naprej. Odvajanje in čiščenje komunalnih padavinskih voda, ki ga je dolžna izdelati enkrat letno, pa bi prosil, če naslovite vprašanje na njih, kdaj bo ta elaborat pripravljen in kdaj bomo lahko z njim seznanjeni.

Drugo vprašanje se pa nanaša na centralno čistilno napravo na Tojnicah, in sicer, kdaj bo začela delovati redno in ne poskusno, glede na to, da je zaradi tega odvisna tudi višina okoljske dajatve, ki jo plačujemo občani, namreč v času, ko deluje še poizkusno se ta dajatev obračunava v višini pol evra na kubični meter odpadne vode, medtem, ko bo ta dajatev znašala potem, ko bo začela centralna čistilna naprava delovati redno, 0,05 evra in me zanima, kdaj bo prešla v redno obratovanje.

Prva pobuda je pač povezana z Komunalnim podjetjem, in sicer kar se tiče obračunavanja cen komunalnih storitev, pa tudi drugih storitev, ki so v pristojnosti javnih podjetij. Predlagam, da ta podjetja pristopijo k redni izmenjavi podatkov iz matičnih evidenc in da ni obračunavanja teh cen storitev odvisno od tega ali občani javljamo podatke o število članov, eden več, eden manj, ampak, da bi se to, te podatke pridobivalo avtomatsko v okviru izmenjave podatkov iz matičnih evidenc.

In pa druga pobuda, da bi občina, oz. ne vem, kako je s temi pristojnostmi, ali je to Komunalno podjetje Vrhnika, pristopila k drugačnem oblikovanju in obračunavanja cen komunalnih storitev in sicer ločeno za gospodinjstvo in ločeno za industrijo. Sedaj, če je moje vedenje še pravo, je to obračunavanje skupno po enotni tarifi za gospodinjstva in industrijo. Jaz predlagam, da sicer nismo edina občina, ki obračunava to skupno tudi po višini, nismo edini, ampak vseeno se pristopi k ločenem obračunavanju cen komunalnih storitev za gospodinjstvo in ločeno za industrijo.

Odgovor:

Stojan Jakin:

Hvala, bom skušal kar jaz vam obrazložiti, ostalo bomo posredovali Komunalnem podjetju, pa dobili potem odgovore. Kar se tiče prvega vprašanja o elaboratu cen bomo obravnavali na naslednji seji skupaj z poročilom komunalnega podjetja. Namreč po predpisih mora Komunalno podjetje enkrat na leto dejansko to narediti in takrat bomo tako njihovo poslovanje obravnavali, kot elaborat o cenah. Druga zadeva, centralna čistilna naprava je res v poskusnem obratovanju. Jaz vabim vse svetnike, s tem, da uskladimo uro in dan, da si jo gremo ogledat. Čistilna naprava dela, poskusno dela in bo poskusno delala kot je dogovor, seveda če bo vse v redu, do konca junija meseca, potem se bo pa stvar, v kolikor bodo rezultati pravi, prepričan sem pa, da bodo, saj po podatkih, ki sem jih celo danes dobil, da potem bo to redno obratovanje in dejansko se bo potem tukaj zgodilo to, kar je gospod Sladič pravilno predvidel. Stroški, znižali se bodo stroški okoljske dajatve, vendar se pa bodo povečali stroški same čistilne naprave. Kakšni bodo ti stroški, ne znam povedati, gotovo pa je, da so potem tukaj stroški energije, stroški amortizacije in tako naprej, skratka vemo, kako se cene oblikujejo. Cene v komunalni dejavnosti se po posebni uredbi vlade oblikujejo in tam so predpisani. S tem bi odgovoril že na drugo vprašanje oz. pobudo. Mi smo imeli diferencirane cene do pred, mislim da štiri leta nazaj, ko je prvič ta uredba ven prišla, kjer so bile cene za gospodarstvo višje kot cene za gospodinjstva. Vlada je striktno in izrecno zahtevala, da so te cene enake, merila so enaka, tako, da na žalost ni možno drugačna cena za gospodinjstva kot za gospodarstvo. V socializmu smo to delali zaradi tega, ker je to bilo nekako prelivanje iz gospodarstva gospodinjstvom denarja. Sedaj, ko je pa gospodarstvo privatna veja, je pa to, se tudi na te zadeve drugače gleda in gospodarstveniki ali pa lastniki kapitala ne želijo, da bi na ta način subvencionirali gospodinjstva, zato je do te uredbe prišlo in so cene enake. Kar se tiče obračuna cen in pridobivanje podatkov iz matičnih evidenc, tukaj je nekaj težav, dosti časa smo rabili, ker namreč kdo ima sploh pravico vpogleda v te matične evidence in v tem trenutku mi imamo neke, ministrstvo je nekaj dovolilo, imamo nek dogovor z Upravno enoto, da nam, če se ne motim, dvakrat na leto poda podatke iz matične knjige, oz. iz ministrstva, da potem oni usklajujejo. Seveda Komunalno podjetje pa pri teh uskladitvah želi, ker marsikdo, marsikdaj je tako, nekdo je šel na delo v tujino, ampak je še vedno tam napisan in potem to vpliva recimo za dalj časa odsoten, bolnica lahko dalj časa, skratka kup teh zadev je, ki pa lahko občan sam ve. Zato dvojne evidence obstajajo, mislim, da je tudi to pošteno, ampak še enkrat, dvakrat na leto je usklajeno in takrat potem tudi komunalci pozovejo stranko, da se izjasni, kateri je ta pravi podatek, ker lahko stranka drugačen podatek da, potem pa obrazloži, zakaj je do te razlike prišlo. Če je to opravičeno, se upošteva, če je pa samo zaradi tako imenovane šlamparije, pa se potem tisti uraden podatek uporabi. Več bomo pa, vsa ta vprašanja bomo tudi dali Komunalnem podjetju, pa boste dobili še kakšen odgovor.

sl01sl02

Objavljeno v Seje OS, Vprašanja | Pusti Komentar

Informacija o poteku 17. redne seje Občinskega sveta

Dne 6. 4. 2017 je potekala 17. redna seja Občinskega sveta, ki je bila za razliko od prejšnje, to je 16-te redne seje precej mirna, pa tudi vsebine, ki so bile na njej obravnavane, so bile zmerne, vendar nikakor ne nepomembne, tako da je bila še najbolj razburljiva točka na njej zadnja po vrsti, to so pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, kjer si je naš predstavnik vzel kar precej časa. Ta seja tudi po njenem trajanju ni bila izjemna, saj je bila končana v treh urah, kar je z izjemo novembrske seje, rekord. Kot rečeno, je bilo za to sejo skupaj z pregledom in potrditvijo zapisnika prejšnje, to je 16-te redne seje Občinskega sveta ter pobudami in vprašanji občinskih svetnic in svetnikov, predvidenih skupno 8 točk, in sicer:

  • Predlog Odloka o občinskem podrobnem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas),
  • predlog zaključnega računa proračuna občine Vrhnika za leto 2016 (obravnava in sprejem),
  • letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih za leto 2016,
  • celostna prometna strategija Občine Vrhnika,,
  • predlog za podelitev priznanj v letu 2017,
  • razrešitev in potrditev nadomestnega člana Sveta vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Antona Martina Slomška,
  • pobude in vprašanja članov Občinskega sveta občine Vrhnika.

Ne glede na že izražene pomisleke glede dnevnega reda (pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov se še vedno zadnja točka dnevnega reda) vam jih na tem mestu ponovno predstavljamo kot prvo točko.

V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 16. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Kar se tiče teh vprašanj, smo z odgovori načeloma zadovoljni oziroma so za nas sprejemljivi, motilo pa nas je, da dveh vprašanj občinska uprava ni prikazala v tej točki dnevnega reda. Gre za vprašanje oziroma pobudo o tem, da občina Vrhnika sledi dobri praksi sosednje občine Log-Dragomer, ki je v prejšnji številki Našega časopisa vsem občanom, ki so kakorkoli sodelovali pri izvajanju investicij v komunalno opremo, četudi samo s strpnostjo in razumevanjem, za to javno zahvalila. Prav tako pa ni bilo odgovora na že večkrat dano pobudo, ki je bila sprejeta že konec leta 2014 o redni objavi čistopisov odlokov in njihovih sprememb in dopolnitev, ki jih občinska uprava še vedno ni pripravila.
Pomisleke pa smo imeli glede našega vprašanja v zvezi z Doživljajskim razstaviščem Ljubljanice, ki je bilo, v kakšni meri so za ta projekt, ki je bil zaključen 31.12.2016, pridobljena sredstva EGP mehanizma in kakšen je dejanski delež financiranja tega projekta. Iz odgovora občinske uprave je razvidno, da je končna vrednost projekta 1.237.133,95 EUR, od tega je 846.047,10 EUR sredstev EU in 391.086,85 EUR sredstev partnerjev v projektu, od tega 380.483,51 EUR sredstev občinskega proračuna.

Glede na navedeno se je naš predstavnik strinjal, da je znižanje vrednosti projekta glede na veljavni proračun dobro, in oblacija tem vprašal, ali je bila izdelana novelacija investicijskega programa za ta projekt, ki je potrebna ne le ob 20 ali več % povečanju vrednosti projekta, ampak tudi ob njegovem znižanju, še posebej zato, ker je bilo v investicijskem programu načrtovano, da bo delež občine v tem projekti 65.000 EUR, sedaj pa je 5 x večji.

Na to je podžupan odgovoril, da novelacija investicijskega programa ni bila izvedena oziroma opravljena, bila pa je izdelana analiza finančne vzdržnosti projekta,ki pa jo seveda nismo videli. Je pa zanikal, da bi bil predviden delež občine v investicijskem programu 65.000 EUR, čeprav smo ta dokument videli in ta delež občine v njem je točno tak. Tako da konec koncev ustreznih pojasnil nismo dobili, kar ni tako nepričakovano v zadevi, kot je projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanice.

NOVA VPRAŠANJA IN POBUDE

Na tej seji smo postavili naslednja vprašanja in dali naslednje pobude:

Pobuda št.1:
Inštitut za druga vprašanja, ki se imenuje Danes je nov dan, se loteva novega projekta »Občinski parlameter«, s katerim po odličnem odzivu javnosti na projekt »Parlameter« želi njegovo delovanje omogočiti tudi na občinski ravni in vabi občine k sodelovanju, pri čemer bodo prvim petim partnerskim občinam bodo brezplačno nudili vso potrebno tehnološko podporo, da projekt izpeljejo brez lastnega vložka. Zato je v zvezi s tem naš predstavnik v Občinskem svetu dal pobudo, da je občina Vrhnika ena od prvih petih občin v R Sloveniji, ki se bo kot partnerska občina pridružila temu projektu.

Odgovora s strani občinske uprave na seji ni bilo, je pa župan izrazil kar nekaj dvomov ter pomislekov in ocenil, da je treba za to imeti več podatkov, o tem, ali se bo občina Vrhnika pridružila temu projektu, pa da mora odločiti Občinski svet. Skratka … ???

Pobuda št.2:
Občina Vrhnika od vseh sosednjih in bližnjih občin namenja najmanj denarja družinam ob rojstvu otrok, to je 150 EUR. Občina Brezovica pri Ljubljani v ta namen namenja 180 EUR, občina Dobrova-Polhov Gradec 260 EUR, občina Horjul 275 EUR, največ od teh občin pa v ta namen namenja občina Borovnica, to je 400 EUR.

V letu 2016 je občina Vrhnika v ta namen izplačala 21.000 EUR, kar pomeni izplačana denarna nadomestila za rojstvo 140 otrok. Zato je naš predstavnik dal pobudo, da se znesek denarnih nadomestil v občini Vrhnika ob rojstvu otrok iz sedanjih 150 EUR zviša na 300 EUR, kar bi ob nespremenjenem število rojstev otrok pomenilo 42.000 EUR sredstev iz občinskega proračuna na leto. Če ni problem, ko je treba občanom vzeti, naj ne bo problem tem istim občanom tudi nekaj dati.

Odziva ne s strani občinske uprave, župana in občinskih svetnic in svetnikov na to pobudo na sami seji ni bilo, pričakujemo pa uradni odgovor do naslednje seje in upamo, da bo pobuda sprejeta.

Vprašanje št. 1:
Prvo naše vprašanje na tej seji je bilo, kaj se dogaja z objektom bivše restavracije oziroma delavske menze bivše Industrije usnja Vrhnika. Objekt je v razsulu, v njem se lahko dogaja marsikaj in nenadzorovano, meji pa na sosednji Kulturni center, v katerem je knjižnica Osnovna šola in doživljajsko razstavišče Ljubljanice in nedvomno ne sodi v takšno okolje. Na uradni odgovor čakamo.

Vprašanje št. 2:
Naše drugo vprašanje se posredno navezuje na prvega. Naš predstavnik je vprašal ali se načrtuje oziroma kdaj bo zgrajeno krožišče na sedanjem križišču Tržaške ceste z Voljčevo ulico pri Kulturnem centru, ki nedvomno najbolj ustrezno in učinkovito regulira promet in hitrost vozil ter s tem pomembno vpliva na varnost, predvsem otrok na tem območju.

Konkretnega odgovora na seji ni bilo, le to, da je to državna cesta in da občina tako sama nima na to nobenega vpliva, zato takega projekta občina Vrhnika na tem delu ne načrtuje. Več pa pričakujemo v pisnem odgovoru.

Vprašanje št. 3:
Na portal Liste za razvoj vrhniškega podeželja so se obrnili posamezni občani, ki jih zanima, zakaj je JP KPV prejšnji mesec občankam in občanom občine Vrhnika zaračunala 4 m3 vode povprečnine več, kot prejšnje mesece in se za napako ni opravičilo.

Na seji Občinskega sveta je naš predstavnik v zvezi s tem pojasnil, da se je pozanimal v JP KPV kjer so pojasnili, da je računalniška aplikacija po izvedenem popisu vodnih števcev vsem, ki so imeli večjo porabo vode od prijavljene povprečnine, na tej podlagi sama izračunala večjo povprečnino, ki je bila nato obračunana pri položnicah za mesec marec 2017. Sicer smo prejeli tudi zagotovilo, da bodo to odpravili, vendar je naš predstavnik vseeno to vprašanje postavil tudi na tej seji Občinskega sveta, na katerega seveda pričakujemo uradni odgovor JP KP Vrhnika.

Vprašanje št. 4:
To vprašanje se je nanašalo na dostopnost občinske uprave invalidom, ki je sedaj tej skupini ljudi in prebivalcev arhitektonsko nedostopna, in sicer, kdaj bodo prostori občinske uprave nemoteno dostopni tudi tem ljudem.

Odgovor župana je bil, da se s tem strinja, da je to žal res in da bo problem rešene z preselitvijo Uprave enote Vrhnika v nove prostore na območju bivše vojašnice na Stari Vrhniki, predvidoma drugo leto. Ja, ampak vprašanje se je nanašalo na dostopnost občinske uprave invalidom, seveda pa enako velja tudi za Upravno enoto. Počakajmo na odgovor.

Vprašanje št. 4:
Zadnje vprašanje pravzaprav ni bilo toliko vprašanje, ampak protest. Protest zaradi odločb o odmeri komunalnega prispevka, ki jih občinska uprava v tem obdobju pošilja krajanom Stare Vrhnike in Verda. Odločb, ki so vse prej kot to, kar bi morale biti. Vprašanje pri tem je, ali vodja Oddelka za okolje in komunalo, ki je izdajatelj teh odločb ne pozna svojega dela, ne pozna predpisov ali pa je vzrok vsemu temu čista površnost. Te odločbe namreč, še posebej odločbe, izdane krajanom Verda, so po domače povedano čista šlamparija, zato je naš predstavnik zahteval, da se nad delom Oddelka za okolje in komunalo izvede tudi upravni nadzor.

Odgovor župana je bil vsaj tako oster, kot je bil protest našega predstavnika v zvezi s tem. Da kritizira samo pavšalno, da ne pove, kaj konkretno je v teh odločbah narobe, čeprav je naš predstavnik pojasnil, da je narobe vse, od preambule do pravnega pouka (ki je sicer edini del odločbe, ki je pravilen) in da so v občinski upravi tak vzorec odločbe o odmeri komunalnega prispevka naročili v odvetniški pisarni, kar je grozno.

Grozno, da v Oddelku za okolje in komunalo ne znajo sami oblikovati navadne odločbe o odmeri komunalnega prispevka in grozno, da naša občina take, milo rečeno »polizdelke« naroča in plačuje.

Skratka, zelo pozorno bomo proučili pisni odgovor občinske uprave, ko bo pripravljen in ko bo na voljo.

Sedaj pa k ostalim točkam te seje:
Glede predloga Odloka o občinskem podrobnem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas) smo vas podrobno seznanili že v informaciji o poteku 16. Redne seje Občinskega sveta. Za tem smo tako v Listi za razvoj vrhniškega podeželja, kot tudi v ostalih listah oziroma v posameznih Lokalnih odborih strank vložili predloge sprememb in dopolnitev tega odloka, ki pa s strani zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine niso bili sprejeti, razen kritike iz prejšnje seje, ki se je nanašala ne nesmiselnost zahteve po dvokrilnih garažnih vratih, kar je bilo upoštevano in tudi popravljeno.

Kakorkoli že, samemu odloku kot takemu nismo nasprotovali, predvsem pa nas je pri tem zanimalo, ali se s takimi rešitvami, kot jih prinaša ta odlok za prebivalce Stare ceste in vasi, le ti strinjajo. Ocenjujemo, da je odlok kot tak primeren in ustrezna podlaga za nadaljnje urejanje tega predela Vrhnike, zato smo ga podprli in je bil na koncu tudi soglasno sprejet.
V zvezi s predlogom zaključnega računa proračuna občine Vrhnika za leto 2016 v praksi teh dokumentov večjih presenečenj ne gre pričakovati. Smo pa imeli v zvezi z njim nekaj vprašanj, in sicer:

  • zakaj postavka 4202, to so novogradnje, ni realizirana v višini 4 mio EUR (od tega 3,4 mio EUR na novogradnjah in 1,6 mio EUR na adaptacijah) in zakaj to ni v tem dokumentu pojasnjeno. Odgovor je bil, da več projektov, od pločnika na Betajnovi, mostu na Tojnicah, izgradnja pločnika in JR ter kanalizacije na relaciji Verd-Podgora v letu 2016 ni bilo začetih, zato tak manjko v realizaciji. Kar se nam zdi pri tem najbolj sporno je to, da so naši amandmaji, s katerimi bi pri izvajanju investicij v prenovo ali gradnjo lokalnih cest in javne razsvetljave delno razbremenili občanke in občane, zavrnjeni z obrazložitvijo, da to (gre za 20.000 EUR na leto) preveč bremeni občinski proračun, po drugi strani pa nam ostajajo milijoni. Ampak !
  • Zakaj postavka 15151 »Meritve emisij smradu« ni bila realizirana, problem pa je še vedno aktualen. Odgovor na seji je bil, da na državni ravni predpisa, ki bi določal mejne vrednosti smradu in ukrepe za njegovo preprečevanje ali obvladovanje, zato občinska uprava ni pristopila k tej nalogi, ki je iz teh razlogov nesmiselna, saj rezultat morebitnih onesnaževalcev v ničemer ne zavezuje in tudi ni podlaga za kakršno koli ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb.
  • Zakaj v zaključnem računu ni podatka o tem, kakšno je stanje dolga občine, saj je do tega podatka mogoče priti zgolj z preračunov zneska, ki izhaja iz plačanih obresti za posojilo. Odgovor je bil, da znaša obveznost občine do bank na dan 31.12.2016 okroglo 1,1 mio EUR, da pa je podatek razviden iz obrazložitve, kar smo očitno spregledali.

Na koncu je bil predlog zaključnega računa proračuna občine Vrhnika za leto 2016 sprejet, saj ni racionalnega razloga, da bi ga zavračali.

V zvezi z letnim poročilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih za leto 2016 in celostno prometno strategijo Občine Vrhnika smo vas podrobno seznanili v informaciji o poteku 10. Redne seje odbora za ekologijo in infrastrukturo, zato se na tem mestu ne bi preveč ponavljali.

Glede celostne prometne strategije Občine Vrhnika lahko ponovimo le to, da je dokument resda v posameznih delih všečen, tudi neizvedljiv, vendar vseeno potreben, saj le na ta način in na tej podlagi občina lahko kandidira na razpise za pridobitev državnih in EU sredstev za razvoj prometne infrastrukture, tudi kolesarskih poti, kar nas v listi najbolj zanima, čeprav smo mnenja, da občina ob dejstvu, da še vedno nimamo in verjetno še nekaj časa ne bomo imeli avtokampa, urejenega sistema sobodajalstva, e-vodiča za pametne telefone in druge pomembne turistične infrastrukture, s to strategijo ne bo naredila turističnega preboja, kar je eden od njenih zapisanih ključnih ciljev.

Kar se predlogov za podelitev priznanj v letu 2017 tiče lahko rečemo le to, da se z odločitvijo komisije za podelitev priznanj tiče strinjamo in jo potrjujemo, ne skrivamo pa razočaranja nad tem, da naš predlog za podelitev zlate plakete Ivana Cankarja Elu Mihevcu, znanemu Vrhničanu in svetovno znanemu in priznanemu mojstru lovske fotografije ni dobil zadostne podpore. Res pa je, da je ključni vzrok temu predvsem to, da je bilo predlogov za ta priznanja v tem letu preprosto preveč in da komisiji konec koncev ni bilo lahko. Temu razmišljanju je sledilo še kar nekaj svetnikov iz drugih svetniških skupin, vendar so pravila za to, da jih spoštujemo in za to se pravzaprav tudi vseskozi zavzemamo, zato, kot rečeno, odločitev komisije sprejemamo in potrjujemo, zato smo njene predloge za podelitev občinskih priznanj za leto 2017 podprli.

Pri razrešitvi in potrditvi nadomestnega člana Sveta vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Antona Martina Slomška pa je šlo zgolj za to, da je dosedanja članica sveta tega zavoda nepreklicno odstopila, njeno mesto iz kvote Lokalnega odbora SMC pa je do konca tega mandata popolnil nadomestni član.

Kar se pobud in vprašanj članov Občinskega sveta občine Vrhnika tiče smo vam naša predstavili že v začetku te informacije.

Tako, zopet kar nekaj informacij s te seje, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

Komunalni prispevek, Občina Vrhnika drago, Občina Pivka pa …. presodite sami

Komunalni prispevek je ena od obveznosti, s katero se prej kot slej sooči vsak investitor, pa naj gre za gradnjo, nakup, adaptacijo ali katero drugo vrsto gradbene investicije, pa tudi vsak občan občine, ki gradi komunalno opremo in s tem izboljšuje opremljenost stavbnih zemljišč s to opremo. Način njegove odmere in druge okoliščine v zvezi s tem v R Sloveniji natančno ureja področna zakonodaja in predpisi, seveda pa ima zadnjo besedo pri določanju podrobnejših meril za njegovo odmero lokalna skupnost ali bolj po domače občina.
In ker občino vodi župan, odločitve pa sprejema Občinski svet, je skladno z veljavno zakonodajo odločitev o tem, v kakšni višini občani prispevajo svoj delež pri gradnji raznovrstne komunalne opreme, ki se na koncu izraža skozi odločbe o odmeri komunalnega prispevka za priklop na določeno vrsto komunalne opreme, v pristojnosti slednjih, to je župana in Občinskega sveta posamezne občine.
In tukaj se neposredno kaže občutek županov in občinskih svetov do sokrajanov in njihovih pričakovanj, težav in problemov, saj imamo na eni strani občine, ki finančno breme gradnje komunalne opreme preko komunalnega prispevka na občane prenašajo v najmanjši možni meri in jih s tem bremenijo minimalno, na drugi strani pa imamo občine in župane, ki jim za to ni mar in jim je popolnoma vseeno, od kje bodo občani uspeli zbrati denar, potreben za plačilo komunalnega prispevka za komunalno opremo. da bo le čim več tega denarja prišlo nazaj v občinski proračun, si mislijo slednji.
Nekateri župani tako sledijo načelu: Manj bremenimo občane, bolje je za vse, drugi pa ravno obratno in z obrazložitvijo, da visok komunalni prispevek privablja elitne investitorje, kot je to javno izjavil župan občine Vrhnika. Kje so že ti elitni investitorji ???
V zvezi s tem vam te različne poglede občin, županov in Občinskih svetov ponazarjamo z primerom odločbe o odmeri komunalnega prispevka iz občine Pivka, kjer sledijo potrebam, predvsem pa zmožnostim svojih občanov in primerom odločbe o odmeri komunalnega prispevka iz občine Vrhnika, kjer tega čuta ni zaznati.
Predvsem pa ni zaznati temeljnega zavedanja najbolj odgovornih, da dober župan in dobra občinska uprava služi občanom in skrbi za njihov razvoj in ne obratno.
Komentar po tem, ko boste prebrali primera obeh odločb iz dveh različnih občin (ki sta mimogrede obe gradili javno kanalizacijsko omrežje v okviru istega projekta “Čista Ljubljanica”, ki je bil financiran pod enakimi pogoji, v enakih razmerjih in na enak način) lahko zadržite zase, ali pa ga izrazite na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja v rubriki “Piši“.
 -

Primer odločbe z Občine Vrhnika (PDF, 1,080 kb)

Primer odločbe z Občine Pivka (PDF, 2,009 kb)

 

KOMUNALNI PRISPEVEK GREJE TUDI NA RAKEKU

Na Rakeku je ljudem zaradi komunalnega prispevka, ki je povsem primerljiv z vrhniškim, očitno prekipelo. Kaj pa pri nas?

http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174466250

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke | Pusti Komentar

17. redna seja OS, 6. 4. 2017

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala, tudi jaz sem postavil vprašanje v zvezi z Doživljajskim razstaviščem ampak bolj kar se tiče financiranj, oz. pridobitve evropskih sredstev, pa me samo zanima ne vezano na tisto, kar sem spraševal pri zaključnem računu, lastna sredstva Občine so sedaj predvidena v višini dobrih 380 tisoč evrov. Ali je to končen znesek? Ali se ta znesek lahko še povečuje? In pa v čem je razlika med prvoto pričakovano udeležbo v višini 65 tisoč evrov, ki je sedaj narasla na 380 tisoč evrov? Namreč v preteklih proračunih je bilo predvideno, da bo Občina Vrhnika ta projekt financirala v višini 65 tisoč evrov, partner 1, partner 2 v višini 280 tisoč evrov, sedaj so se pa razmere obrnila, Občina Vrhnika financira v višini 380 tisoč evrov partnerja pa v zanemarljivi višini. Toliko bi imel samo dodatno vprašanje glede tega, drugače pa sem z odgovorom zadovoljen.

Odgovor:

Janko Skodlar:

Hvala za besedo. Sedaj, imamo neko razliko med tistim, kar smo kot prijavo oddali vlogo in želeli dejansko dobiti zelo velik delež sofinanciranja, kar 95 procenten delež. Kot veste nismo bili prvi niti drugi, bili smo tretji. Torej samo trije projekti so prišli v financiranje, tudi naš med njimi, za razliko od drugih, ki so pač padli ven, recimo v Ljubljani kar štirje projekti, vendar je Občini Vrhnika bilo ponujeno samo ostanek teh sredstev, to je v višini 864 tisoč evrov. Takrat smo se veliko okrog tega pogovarjali, ali to vzamemo ali to ne vzamemo. Odločili smo se, da to vzamemo zato smo šli tudi v spremembo seveda tega deleža pričakovanega, ki ga bomo morali mi financirati. Bilo je pričakovano, da naj bi to financirali preko 500 tisoč evrov, glede na to, da je ta izpad EGP-jevih sredstev toliko velik vendar se je investicija zares pocenila in to predvsem na gradbenih delih in ta vrednost, ki je sedaj tukaj navedena je zaključek po končni situaciji praktično iz konto kartice prepisano in je taka kot imate tukaj. Dodana je samo realizacija še lastnih sredstev kolikor sta imela Mestni muzej in pa Univerza v Ljubljani, ta cifra je končna. Kar se tiče višine deležev partnerjev, vedno je bilo govora samo o udeležbi petih procentov vrednosti njihovega dela, torej programa, ki ga pač sprejemajo tako, da tukaj vrednosti niso v ničemer spremenjene tako, da je vse tako kot je nekako kronologija tega tekla tudi tukaj realno prikazano.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Ja strinjam se, prvotno, mislim drugorotno je bil predviden delež Občine dobre pol milijona in je res sedaj nižji, kar je seveda pozitivno, dejstvo je pa, da je po investicijskem programu bil delež Občine predviden v višini 65 tisoč evrov partnerski delež 280 tisoč evrov in pa delež sredstva tega pa v tej višini kot je sedaj navedena, se pravi okvirno 850 tisoč evrov. V bistvu moje vprašanje se je nanašalo na to, ne na drugo.

Odgovor:

Janko Skodlar:

Še enkrat moram poudariti: ne morejo biti deleži partnerjev višji od deleža Občine sploh pa ne 65 tisoč evrov naparam 200 tisoč evrov. Ta podatek vaš je popolnoma napačen. Gre za 5 procentov od njihovega deleža, kjer so sodelovali v … Morate še enkrat pogledati, tam dejansko ta zadeva ne “špila”, ta zadeva ne “špila” tako. Se pravi, vse kar pa lahko še dopolnim prejšnje izvajanje je pa to, lastna sredstva so to tukaj predvidena Občine Vrhnika, predvidena, da bodo taka, zakaj? Zato ker finančna, pregled na SVRK-ju še ni zaključen in to smo tudi v nadaljevanju pojasnili in ukolikor bi prišlo, da bi nam lahko izvrgli kakšen strošek, bi seveda se ustrezno povečala lastna sredstva Občine. To mislim, da je razumljivo. Hvala.

Vprašanje:

Daniel Cukjati:

Najprej bi dodatno vprašanje oz. pojasnilo prosil na Viktorjevo vprašanje, sicer me je že prehitel, pa delno sem dobil, delno pa ne in sicer; mene je tudi zmotil tale delež sredstev partnerjev. V investicijskem programu so te številke, kakor jih je gospod Viktor navedel in to je tudi mene zmotilo. Razumem, na kar se delež evropskih sredstev zmanjša, ker se dobi manj razpisa ampak zakaj se delež partnerja zmanjša, to mi pa ni jasno. Ali je v investicijskem programu bilo napačno zavajajoče navedeno ali čemu so oni zmanjšali delež. Ker glede na to, kako se določen partner obnaša, imam občutek kot, da so ne vem, 900 tisoč financirali.

Odgovor:

Prijavna dokumentacija za projekt »Doživljajsko razstavišče Ljubljanica« je bila že pred časom posredovana vsem svetniškim skupinam. Med prijavno dokumentacijo sodi tudi investicijski program, ki ga omenjate, z datumom izdelave 20.02.2014. Delež sredstev partnerjev je v omenjenem dokumentu opredeljen v poglavju 14 Viri financiranja, na strani 57, katero prilagamo. Iz razpredelnice » Finančni načrt TEKOČE CENE« je razvidno, da bo Partner 1 (Muzej in galerije mesta Ljubljana) prispeval 2.211,12 EUR lastne udeležbe, Partner 2 (Biotehniška fakulteta) pa 1.796,53 EUR. Skupaj oba partnerja 4.007,65 EUR. Kot smo že poročali je realizirani delež lastne udeležbe za predmetni projekt naslednji: Partner 1 Muzej in galerije mesta Ljubljana) je prispeval 9.286,91 EUR lastne udeležbe, Partner 2 (Biotehniška fakulteta) pa 1.316,43 EUR. Skupaj oba partnerja 11.102,74 EUR. Ugotovimo lahko, da se je delež lastne udeležbe pri Partnerju 1 bistveno povečal, pri Partnerju 2 pa znižal na račun povečanja ali zmanjšanja deleža opravljenih storitev na projektu.

 Odgovor pripravil: Janko Skodlar, vodja projekta

sl16

sl17

sl18

sl19

Pobuda:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Imam dve pobudi, pa nekaj vprašanj. Prva pobuda se nanaša nov projekt, ki ste ga lahko prebrali v medijih in, ki ga je objavila Skupnost občin Slovenije. Gre namreč za to, da Inštitut za druga vprašanja se loteva novega projekta uvedbe občinskega parlametra, tudi v občinske svete in seveda v zvezi s tem vabi občine k sodelovanju. Gre za to, da bi pač tudi občani imeli možnost na tak način kot imamo državljani pri delu državnega zbora spremljati, kako se ravna s podatki, ki nastajajo na sejah občinskega sveta in seveda ta inštitut vabi partnerske občine, ki bi postavile drugim občinam vzgled, da pristopijo k temu projektu, pri čemer prvim petim partnerskim občinam nudijo brezplačno vso potrebno tehnološko podporo, da bi ta projekt izpeljali brez lastnega finančnega vložka in predlagam pobudo, da Občina Vrhnika temu pristopi in, da je ena izmed teh prvih petih občin, ki bo to storila in bi bila svoj del v zvezi s tem potem tudi deležna vsega tega suporta in vzpostavila ta občinski parlameter tudi v okviru tega projekta. To je moja prva pobuda. Sedaj, lahko se izjasnite z odgovorom že na sedaj, ali boste do naslednje seje, ker do naslednje seje se zna zgoditi, da ne bomo več med prvimi petimi, oz. sigurno na bomo med prvimi petimi.

Stojan Jakin:

Jaz mislim, da bo mičken več, bova kontaktirala, da mi boste kaj več razložil, ker to je bilo sedaj zelo skopo, še zmeraj mi ni čisto vse jasno in je prav, da se bomo skupaj usedli in se bomo o tem pogovorili.

mag. Viktor Sladič:

Gre za to, da po vzgledu državnega zbora se ta sistem rednega spremljanja sej vodi evidenca aktivnosti članov postavljenih vprašanj, razprav in tako naprej uvede tudi v občinski svet in v zvezi s tem se pripravlja projekt, občinski parlameter, ki bo pač to izvedel tudi na ravni občinskih svetov in v bistvu sedaj v okviru pridobivanja partnerskih občin iščejo partnerje. Jaz nimam podatka koliko jih je že pristopilo ampak prvih pet občin je deležno vseh ugodnosti in bi ta projekt lahko uvedli v svojo sredino brezplačno. Tako, da dajem pobudo, da smo eni izmed prvih petih. Sem pa seveda za to, da se usedemo, pa o tem pogovoriva še, če bi to olajšalo to pot. Druga pobuda se nanaša na …

Stojan Jakin:

Vem, samo to sem hotel reči, o tem bo itak moral odločati Občinski svet, ker to … prosil, če se ponovno priklopite.

Odgovor:

Občinska uprava je bila že v marcu 2017 v kontaktu z izdelovalci Parlametra za Državni zbor RS (orodje za spremljanje dela v Državnem zboru), to je Inštitutom Danes je nov dan. Na občini Vrhnika so si ogledali program za delovanje, vodenje in spremljanje sej OS OV. Po prejemu vaše pobude smo bili z njimi ponovno v kontaktu. Ugotovljeno je bilo, da Občini Vrhnika ne bi bilo treba v ničemer spreminjati lastnega procesa, bi pa izdelovalcu iz zapisov našega programa za vsako glasovanje zgenerirali kartico v stilu, kot je na povezavi: https://parla.me/5Qb. Vsaka taka kartica živi na svojem spletnem naslovu in jo lahko kdor koli vdela v svoje spletno mesto ali pa jo deli na Facebooku. Razvijalci, ki bi želeli karkoli početi z odprtimi podatki, bi dobili API programski dostop, kar pomeni najvišjo možno obliko odprtih podatkov. Glede na ugotovljeno občinska uprava ocenjuje, da pristop k tem projektu ni potreben, saj z večino podatkov razpolagamo tudi s pomočjo sedaj obstoječega programa, pregledovanje in deljenje informacij na Facebooku pa lahko povzroča zmedo. Če pa OS OV želi, da se zadeva uredi na tak način, predlagamo, da se o tem izjasni in glasuje na občinskem svetu. V prvi vrsti se bodo namreč širili podatki o članih občinskega sveta.

Odgovor pripravila: Vesna Kranjc, Direktorica OU Občine Vrhnika

 Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Sedaj kar se pa vprašanj tiče me zanima kaj se dogaja z objektom bivše jedilnice IUV, tako imenovane Koreje, ki se nahaja v neposredni bližini knjižnice, osnovne šole, od lanskega leta tudi Doživljajskega razstavišča, ki definitivno ni temu vzgled in nedvoumno ne sodi v to okolje.

Stojan Jakin:

Hvala lepa, bom jaz skušal biti dosti krajši pri odgovorih. In sicer prva zadeva; jedilnica IUV. Ta restavracija Blagajana, ki je bila včasih je privat objekt, lastniki vemo, da so iz Cerknice, bivši župan. Objekt je naprodaj, če poznate koga, ki bi jo kupil, rade volje. Zadnja cena, ki sem jo jaz poznal je bila 450 tisoč evrov.

Odgovor:

Medobčinski inšpektorat in redarstvo v konkretnem primeru nima pristojnosti ukrepanja glede samega objekta. Glede na podano obvestilo (prijavo) smo opravili ogled dne 13.4.2017. Iz ogleda izhaja, da objekt konstrukcijsko ni dotrajan, da bi bil iz tega razloga nevaren. Na objektu pa so razbita skoraj vsa stekla, kar je vzrok v vandalizmu in ta razbita stekla, razbita vrata in okna ter delno razbita viseča stekla lahko predstavljajo potencialno nevarnost za posameznike in posebej za otroke, ki bi se neupravičeno zadrževali v takem objektu. Objekt je bil pred vandalizmom zaprt kar izkazujejo tudi polomljena (vlomljena) vrata. Zaradi bližine osnovne šole je izkazana nevarnost, da bi se zaradi nevarnega razbitega stekla lahko poškodoval kateri od otrok, ki bi se zadrževal v tem objektu ali ob objektu. Dne 18.4.2017 ob 10.35 uri je bil o tem obveščen tudi predstavnik lastnika predmetnega objekta na naslovu Tržaška cesta 32A. Seznanjen je bil s stanjem objekta in s strani naslovne inšpekcije je bil podan predlog, da naj objekt in dostop ustrezno zavaruje. Obveščen je bil tudi o tem, da bo istega dne o tem obveščena pristojna gradbena inšpekcija na podlagi 154. člena ZGO. Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; ZGO) v 154. členu (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji), določa v primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.

 Odgovor pripravil: Stanislav Bele, mag., vodja SU MIRED

 Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

In pa še eno vprašanje, ker zadnja stvar je pa protest. Name se je obrnilo kar precej občanov, tudi na portal naše liste so se oglasili in sicer. Komunalno podjetje Vrhnika je precejšnem številu Vrhničanom zaračunalo cca 4 kubike vode več v tistem pavšalu kot je bilo to do sedaj. Jaz sem se pozanimal na Komunalnemu podjetju čemu tako. Odgovor sem dobil, da je bil izveden poračun porabe vode pri popisu števcev in vsi, ki so imeli pač poračun te vode vsem aplikacija, ki jo uporabljajo na Komunalnem podjetju sama izračuna večjo povprečnino, kot jo je sam prijavil in to povprečnino potem plačujejo pri rednih mesečnih položnicah do naslednjega poračuna, kar se mi ne zdi korektno, ker če je nekdo prijavil toliko in toliko kubikov ne more sedaj aplikacija sama mimo tega, kar je občan prijavil, spreminjati in povečevati ta pavšal na račun poračunov in pa aplikacije, ki na podlagi poračuna to kubaturo potem poveča. Bi prosil za odgovor, čemu tak pristop in zakaj ni nihče o tem obveščen.

Stojan Jakin:

Kar se tiče Komunalnega podjetja Vrhnika, lahko mi od njih tudi povprašamo kaj se je tukaj dogajalo, jaz s to problematiko nisem seznanjen.

Odgovor:

Vprašanje smo posredovali JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Odgovor prilagamo.

sl20

sl21

Objavljeno v Seje OS, Vprašanja | Pusti Komentar

Informacija o poteku 10. redne seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo

Dne 21. 3. 2017 je potekala 10. redna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je bila sicer kratka, saj sta bili na njej obravnavani le dve točki, kar pa ne pomeni, da je bila s tem tudi nepomembna.

Kot rečeno, sta bili za to sejo predvideni le dve točki, in sicer (če odštejemo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 9. redne seje in točko razno):

  • Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta občine Vrhnika in o njihovih učinkih za leto 2016,
  • Celostna prometna strategija občine Vrhnika.

Glede Lokalnega energetskega koncepta občine Vrhnika smo obširno poročali tako v informacijah o poteku sej Odbora za ekologijo in infrastrukturo in Občinskega sveta občine Vrhnika. Tokrat pa je šlo zgolj za predstavitev izvedenih predvidenih aktivnosti iz akcijskega načrta tega koncepta, prikazanih na predpisanem obrazcu. Sicer smo imeli v zvezi s tem nekaj vprašanj, kot na primer, kdo na občini Vrhnika je oseba, ki je zadolžena za izvajanje projektov s področja energetike in dobili odgovor, da je to mag. Matej Černetič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo ter kaj pomeni podatek, da občina Vrhnika ni vključena v Lokalno energetsko agencijo, v zvezi s čemer smo dobili pojasnilo, da je razlog za to v tem, ker agencija za širšo ljubljansko oziroma osrednje slovensko regijo ni ustanovljena.

Glede na izjemno skromne aktivnosti na tem področju, saj je bila po tem poročilu v lanskem letu nameščena le toplotna črpalka za toplo sanitarno vodo v vrtcu Bevke in osvetljen prehod za pešce na Ljubljanski cesti (če odmislimo strošek obravnave novega Lokalnega energetskega koncepta občine Vrhnika in stroške izdelave Celostne prometne strategije občine Vrhnika kot aktivnosti v okviru akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta), nas je seveda zanimalo tudi to, vendar je bil odgovor, da je bil večji del tovrstnih aktivnosti, kot je energetska sanacija objektov bivše šivalnice IUV, glasbene šole in Cankarjevega doma, izveden že v preteklih obdobjih, kar je sicer res. Res pa je tudi to, da dokler dajemo prednost širitvi plinifikacije v naši občini in ne rabi drugih vrst obnovljivih virov energije, kot je lesna biomasa, ki jo imamo v naši občini več kot dovolj, sončna in če hočete, tudi geotermalna energija, ki bi jo v naši občini kazalo vsaj podrobno proučiti, ne moremo govoriti o celostnem energetskem konceptu naše občine. Kaj med načrtovanimi aktivnostmi v okviru Lokalnega energetskega koncepta  počne postavka »Dodatne modre cone za parkiranje«, pa nismo niti spraševali.

Sicer je odbor soglasno sklenil, da je to poročilo primerno za nadaljnjo obravnavo na naslednji seji Občinskega sveta, vendar bo več možnosti za razpravo o tem takrat.

V zvezi z  Celostno prometno strategijo občine Vrhnika, ki sta jo pripravila Ljubljanski urbanistični zavod d.d. in podjetje PRA LUR, pa je šlo za predstavitev tega dokumenta pristojnemu odboru. Gre za ne preveč obsežen in dokaj smel dokument, ki je bil pripravljen z namenom uvajanja dolgoročnih in trajnostnih rešitev na področju urejanja prometa in katerega cilj je vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema, ki bo izboljšal prometno varnost, zmanjšal onesnaževanje in povečal učinkovitost javnega potniškega prometa. Strategija je nastajala, po navedbah njenega pripravljavca, v tesnem sodelovanju s prebivalci in z drugimi pomembnimi deležniki, v nasprotju s tradicionalnimi načini priprave projektov za urejanje prometa pa predstavljena strategija predstavlja okvir, osredotočen na javni interes in ne na interes kapitala, ki ima pogosto slabe dolgoročne učinke.

Naše mnenje glede tega dokumenta je, da je res, da je ta dokument pomemben in potreben, vendar je pretirano vključevanje prebivalcev v nastajanje takega dokumenta lahko tudi past, saj s tem zajema in vsebuje rešitve, ki so praksi težko, če ne celo nerešljive ali izvedljive, pa ne, da nam niso všeč, ampak zato, ker je v našem širšem okolju veliko deležnikov, kot je Krajinski park barje, ki s svojim vplivom, ki ga izkazuje skozi naravovarstvene zahteve na tem območju, blokira vse dobre in manj dobre ideje, ki tako nikakor ne morejo zaživeti. Seveda pa ta dokument vsebuje tudi izvedbeno vprašljive rešitve, kot je na primer redna plovna linija med Vrhniko in Ljubljano ali obratno, vzpostavitev železniške povezane Vrhnike z Ljubljano in na primer linije rednih prevozov med Vrhniko in železniško postajo na Verdu.

Seveda pa vsebuje tudi veliko dobrih in izvedljivih rešitev, ki gredo v smer vzpostavitve trajnostnega prometnega sistema in izboljšanja prometne varnosti, predvsem pešcev in kolesarjev v naši občini, čeprav je, kar nas zelo moti, večina aktivnosti zopet usmerjena v center Vrhnike, zelo malo konkretnega pa bi se s tem dokumentov zgodilo na podeželju ali okolici Vrhnike, kar je slabo.

Parkirisce_SG

Parkirišče bolj ali manj sameva, ampak glavno, da je po sredi plastika

V oči pa bode tudi parkirišče P&R v Sinji Gorici, za katerega se s Celostno prometno strategijo išče načine in možnosti, kako ga oživeti in mu zagotoviti ustrezno atraktivnost. Na to smo se seveda na odboru tudi odzvali in lahko mirno rečemo, s tem povzročili precejšnjo vznemirjenost župana, čeprav ni jasno, zakaj. Gre le za to, da bi vse variante in rešitve, vezane na izgradnjo in uporabo tega parkirišča, morala občina Vrhnika predvideti že v investicijskem dokumentu, ki ga do sedaj še nismo videli, na pa za tem, ko je objekt že zgrajen, iskati zanj rešitve, tudi za to, da se ogne neprijetnim vprašanjem, kot je bilo to naše vprašanje na tej seji odbora.

Ne glede na to je dejstvo, da ta dokument potrebujemo, saj bo služil kot ustrezna podlaga za morebitne prijave na razpise za pridobitev tako državnih sredstev, kot tudi sredstev različnih skladov EU, s katerimi bo mogoče posamezne rešitve ali njihove sklope, v okviru Celostne prometne strategije tudi realizirati.

Ravno zato in ker bo časa in priložnosti za pojasnila še dovolj na naslednji seji Občinskega sveta, ki bo 6. aprila, je odbor ocenil ta dokument kot primeren za nadaljnjo obravnavo na Občinskem svetu občine Vrhnika in ga kot takega tudi potrdil.

Tako, zopet nekaj novih informacij s seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je ne morete dobiti nikjer drugje, upamo in verjamemo pa, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju več kot zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kar se dogaja ne le na sejah Občinskega sveta, ampak tudi na sejah njegovih delovnih teles, predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OEI | Pusti Komentar

Voščilo

»Brez mam in žena bi na svetu turobno bilo !  Le kdo bi nas ljubil, objemal tesno ?«  Vsem ženam in materam iskreno čestitamo ob nedavnem dnevu žena in materinskem dnevu. Vsem občankam in občanom občine Vrhnika pa želimo mirne, vesele … Beri naprej

Več Galerij | Pusti Komentar

OBDELAJ MOJO NJIVO IN SI SAM PRIDELAJ SVOJO HRANO – TRETJIČ

Kot smo vas prvič seznanili že v letu 2015, smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in takrat tudi prvič objavili projektno idejo z naslovom »Obdelaj mojo njivo in si sam pridelaj svojo hrano«, s katero smo želeli občanke in občane občine Vrhnika spodbuditi k povečani samopreskrbi, predvsem z zelenjavo,  vrtninami in zelišči.

Osnovi namen te ideje je temeljil na predpostavki, da so v občini Vrhnika na eni strani občanke in občani, ki so lastniki neobdelanih kmetijskih površin, ki jih ne potrebujejo več oziroma jih ne nameravajo več obdelovati, na drugi strani pa občanke in občani, ki so pripravljeni in želijo obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati lastno zelenjavo,  vrtnine in zelišča.

Ta ideja je naletela na precejšen odziv, vendar pa na samem v začetku le s strani tistih, ki so želeli neobdelane kmetijske površine obdelovati, ne pa tudi s strani lastnikov teh zemljišč, ki bi jih bili pripravljeni odstopiti v ta namen, seveda pod pogoji, ki smo jih v zvezi s tem pripravili in objavili. To pa je bil predpogoj za to, da ta ideja uspe in zaživi.

Zato smo se lansko pomlad odločili, da idejo ohranimo, le da smo se je takrat lotili z druge strani. Občankam in občanom občine Vrhnika smo namreč ponudili konkretne kmetijske površine, ki se nahajajo na območju občine Vrhnika in ki so jih lastniki ponudili vsem tistim, ki bi bili zainteresirani, da jih obdelujejo za svoje potrebe.

LRVP_2017_ObdelajNjivo_III_1

Blatna Brezovica (slika je simbolična)

Akcija »Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano« je tako v letu 2016 hitro in polno zaživela, saj je bil odziv občank in občanov velik, 10 zadovoljnim vrhniškim družinam pa smo skupaj z lastnikom oddali 12 večjih vrtov na Mirkah, na katerih jih bomo lahko videvali tudi v tem letu, kar je pohvalno in nedvomno predstavlja velik korak v smeri večje samopreskrbe z zelenjavo, vrtninami in zelišči v občini Vrhnika.

Odziv občank in občanov tako v letu 2015, kot tudi v lanskem letu pa je tudi  pokazal, da so  zainteresirani za obdelovanje svojega koščka zemlje in pridelovanje lastne hrane ter da to pravzaprav potrebujejo, zato v tem letu s to akcijo oziroma pobudo nadaljujemo tako, kot smo z njo tudi začeli.

Osnovni namen te ideje namreč ostaja nespremenjen, to je povabiti lastnike zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod navedenimi pogoji pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem ter pridobiti posameznike, ki so pripravljeni obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča.

Najem zemljišča ostaja brezplačen, obdelovalec kot najemnik pa po dogovoru z lastnikom sodeluje pri plačilu sorazmernega deleža davka za kmetijsko zemljišče in plačilu morebitne dodatne obdavčitve lastnika zaradi oddaje njive (ki pa jih praviloma ne bi smelo biti). Dodatne storitve, ki jih najemniku nudi lastnik, kot na primer oranje, brananje, gnojenje in drugo, pa so seveda lahko plačljive (lahko tudi v deležu pridelane zelenjave in vrtnin).

Vsi ti dogovori so v izključni pristojnosti ponudnika in najemnika zemljišča, ki jih seveda tudi ustrezno zapišeta v ustrezni pogodbi. Ob tem pa se najemniki tudi zavežejo, da bodo zelenjavo in vrtnine pridelovali izključno za lastne potrebe, nadvse priporočena pa je ekološka, še bolj zaželena pa tudi biološko dinamična metoda, kot najstarejša ekološka metoda pridelave zelenjave, vrtnin in zelišč.

LRVP_2017_ObdelajNjivo_III_2

Bevke (slika je simbolična)

Na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja smo v ta namen odprli dodatno rubriko  oziroma dodali povezavo na posebni spletni program, ki bo omogočal, da se bodo lahko »srečali« lastniki neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki so jih pripravljeni oddati pod navedenimi pogoji v najem na eni strani, na drugi strani pa občani, ki si željo te površine obdelovati in pridelovati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča.  V listi  smo pripravili tudi ustrezno informacijsko podporo, vodili bomo sezname ponudnikov in povpraševalcev, pri ponudbi pa  dodajamo tudi povezavo na Geodetsko upravo RS tako, da bodo povpraševalci hitreje našli »svojo njivo«.

Dogovorili smo se tudi, da ponudbe ponudnikov in povpraševalcev zbiramo tudi v papirni obliki s pomočjo obrazca, ki je priložen temu prispevku v Našem časopisu ali preko rubrike »Piši« na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja, pri čemer je treba v polje »Sporočilo« vpisati enake podatke, kot na tiskanem obrazcu. Lahko pa na spletni strani liste odprete obrazec Obdelaj mojo njivo, ga shranite na svojem računalniku, izpolnite zahtevane podatke in ga nato v rubriki »Piši« pripnete in odpošljete sporočilo.

Vsi osebni podatki, zbrani bodisi z obrazcem ali preko spleta, bodo hranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

LRVP_2017_ObdelajNjivo_III_3

Barje (slika je simbolična)

V zvezi s tem se tako ponovno obračamo na vse lastnike zem-ljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod predlagani-mi pogoji priprav-ljeni oddati zainte-resiranim občanom v brezplačen najem in obdelovanje, da se odzovejo na to pobudo in nam to sporočijo ter s tem vsem, ki še nimajo svojega koščka zemlje, ki bi ga lahko obdelovali in na njem pridelovali svojo zelenjavo in vrtnine, to tudi  omogočijo.

Prav tako pa pozivamo vse tiste občanke in občane, ki še nimajo svojega vrta ali njive, si pa želijo pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča, da se ravno tako odzovejo na to pobudo in se z aktivnim osebnim vključevanjem približajo osnovni ideji samopreskrbe v naši občini.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja se že v naprej zahvaljujemo vsem sodelujočim v tej pobudi, saj se zavedamo, da le s skupnimi močmi lahko oživljamo vrhniško podeželje.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

http://lrvp.si
@ListaRVP (Facebook)
Objavljeno v Novičke, Program, Razvoj podeželja | Pusti Komentar

Informacija o poteku 16. redne seje Občinskega sveta

Dne 16. 2. 2017 je potekala 16. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini dokaj zahtevna, saj so bili na njej obravnavni kar štirje Odloki o podrobnem prostorskem načrtu posameznih območij urejanja v občini, na njej pa so bila obravnavana tudi druga gradiva, ki so izjemnega pomena za vse občanke in občane občine Vrhnika, kot je Predlog sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Po svojem trajanju pa je bila posebna, saj je kljub temu, da je bilo na dnevnem redu vsega skupaj 12 točk, trajala kar slabih 5 ur, saj opozicijske občinske svetnice in svetniki tokrat niso molčali in nikakor niso bili pasivni, kot so to protestno storili na decembrski seji.

Bomo pa to informacijo kljub vsemu skušali malo skrajšati, da vas ne utopimo v vsej količini podatkov in informacij iz seje, o kateri poročamo, ki pa jih v celoti tako in tako ni mogoče v celoti zapisati.

Kot rečeno, je bilo za to sejo predvidenih skupno 12 točk, in sicer (če odštejemo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 15. redne seje ter vprašanj in pobud članov Občinskega sveta):

  • predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu – nadomestni habitati,
  • predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta – Cankarjev trg),
  • predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu osnovne šole pod Hruševco na Vrhniki,
  • predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas),
  • predlog tehničnega popravka Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Vrhnika,
  • sklep o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki,
  • predlog sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
  • imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v svet javnega socialno varstvenega zavoda Dom upokojencev Vrhnika,
  • imenovanje člana Nadzornega odbora občine Vrhnika,
  • sporazum o sodelovanju pri izgradnji lekarne na Vrhniki,
  • pobude in vprašanja članov Občinskega sveta občine Vrhnika.

Glede zadnje točke, to so pobude in vprašanja članov Občinskega sveta občine Vrhnika lahko ponovno ugotovimo, da župan na vse mogoče načine izvaja pritisk na posamezne člane Občinskega sveta, ki so na sejah sicer zelo aktivni, po županovem mnenju pa zgolj  glasni člani debatnega krožka, saj je bila ta točka na vseh sejah do sedaj vedno kot druga na dnevnem redu, sedaj pa jo je župan že tretjič uvrstil kot zadnjo, vse to pa z namenom čim bolj pritiskati na določene občinske svetnice in svetnike, med katerimi pa je seveda tudi naš predstavnik.

Seveda se s takim dnevnim redom tudi tokrat nismo strinjali, vendar je po pričakovanju dobil zadostno podporo občinskih svetnic in svetnikov, da je ostal nespremenjen.

Smo pa na tej seji izrazili nestrinjanje tudi z drugimi točkami dnevnega reda te seje, predvsem z drugo in osmo točko, to sta predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu – nadomestni habitati in predlog sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, za katere je naš predstavnik predlagal umik iz dnevnega reda te seje.

Nestrinjanje z predlaganim dnevnim redom pa je podal tudi predstavnik Lokalnega odbora SDS Vrhnika, in sicer z enajsto točko, to je sporazum o sodelovanju pri izgradnji lekarne na Vrhniki, ki je ravno tako predlagal umik te točke iz dnevnega reda te seje.

Obrazložitev razlogov za umik teh točk iz dnevnega reda je naslednja:

K predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu – nadomestni habitati:

V tem predlogu gre za to, da občinska uprava oziroma župan želi habitatno območje, ki je v okviru Nature 2000 vzpostavljeno na območju t.i. industrijske cone vzpostavljeno na območju Sinje Gorice in pod Hruševco po domače povedano preseliti na območje Verda, točneje severno od Bistre. Skladno s tem odlokom pa je treba zagotoviti vzpostavitev nadomestnih habitatov na območju Verda vzpostaviti oziroma morajo biti polno funkcionalni pred začetkom gradnje industrijskega in stanovanjskega območja v Sinjo Gorici, kar pa nas je najbolj zmotilo.

In zakaj naj bi bilo temu tako? Zato, ker bi s tem na zemljiščih, ki so na območju Sinje Gorice v privatni lasti, katerih lastnik je tudi gospod Vidmar, lastnik podjetja Mizarstvo Vidmar in seveda še kdo, zahteve in omejitve Nature 2000 ne veljale več, saj bi bili habitati iz teh območij vzpostavljeni na novih, nadomestnih območjih. Vse to naj bi se tako odvijalo v privatnem interesu.

Problema tu pa sta v osnovi dva. Prvo kot prvo nihče od lastnikov zemljišč na območju Verda, na katerih bi se s tem vzpostavili ti nadomestni habitati, za to ni nič vedel. Kako pa naj bi, saj je bil predmet sprememb in dopolnitev odloka območje urejanje v Sinji Gorici in pod Hruševco in tudi če je šel kdo od krajanov Verda v okviru javne razgrnitve teh sprememb pogledati dokumentacijo, je lahko videl, da se spremembe nanašajo zgolj in izključno na območja v Sinji Gorici in pod Hruševco, Verd pa ni nikjer omenjen, zato nihče od teh krajanov seveda pripomb v okviru javne razgrnitve ni dal.

Ob tem tudi nihče od teh lastnikov parcel na območju Verda s strani pripravljavca tega dokumenta ni bil seznanjen o nameravanih posegih na njihovih zemljiščih in o posledicah, ki jih ti posegi imajo za te lastnike. Treba je vedeti, da je na tem območju Verda organizirana pašna skupnost, v okviru katere se organizirano pase več kot 500 glav živine, da je na teh območjih velik obdelovalnih površin in da je od tega odvisno preživetje precejšnjega števila kmetij.

Vse to je povzročilo pri lastnikih precejšnjo mero nezadovoljstva, zato so se po predhodnem pisnem opozorilu pri županu dan pred sejo Občinskega sveta pri njemu tudi sestali in med drugim zahtevali, da se ta točka dnevnega reda nemudoma umakne, vendar na koncu niso dosegli nobenega dogovora, zato je bila že moralna odgovornost našega predstavnika tako velika, da je preprosto moral na seji predlagati umik te točke iz dnevnega reda te seje.

Drug problem pa je v popolnoma nepregledno in nezakonito vodenem postopku s strani občinske uprave. Urejanje habitatnih območij je namreč zelo strogo urejeno v Zakonu o ohranjanju narave, ki določa, da je pod točno določenimi pogoji, pod katerimi je to možni izvesti po predhodno izvedenem postopku prevlade javne koristi druga javna korist prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. V tem postopku je treba tudi ugotoviti, da gre za javno korist, določeno z zakonom in ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi presoditi, katera javna korist bo v tej zadevi prevladala. Če prevlada druga javna korist nad javno koristjo ohranjanja narave, se hkrati sprejme tudi odločitev o nujnih izravnalnih ukrepih, ki morajo v primeru posebnih varstvenih območij in predlogov posebnih ohranitvenih območij zagotoviti celovitost in povezanost teh območij- O teh ukrepi se obvesti pristojne organe EU, skladno s predpisi EU. Ob tem je pomembno tudi to, da se lahko javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka ali javno varnost in ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje ali na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi, po predhodnem posvetovanju s pristojnimi organi EU, ki morajo pred tako odločitvijo tudi podati svoje mnenje.

Vse to v tem primeru ni bilo storjeno in kar je še huje, da sploh ne gre za nikakršno javno, ampak za zasebno korist, za katero je občinska uprava očitno pripravljena storiti vse, tudi kršiti zelo strogo zakonodajo.

Strinjamo se, da se na Vrhniki zgradi poslovni objekt za dejavnost, ki bo lahko zaposlovala Vrhničane, vendar ne na tak nepregleden in zavajajoč način. Konec koncev je na območju občine Vrhnika kar nekaj lokacij, ki bi jih občinska uprava lahko ponudila v ta namen, vse od področja propadle Likove žage na Verdu, univerze Milana Lenaršiča in bivšega posestva Verd in konec koncev tudi območja industrijske cone pod Hruševco in območja bivše vojašnice na Stari Vrhniki, ki ji še veliko manjka do tega, da bi bila popolnjena in urejena.

Zato smo predlagali, da se ta točka do vzpostavitve vseh potrebnih podlag umakne z dnevnega reda te seje Občinskega sveta, kar po glasovanju o tem ni uspelo, saj je po tem, ko je župan podal svoje nestrinjanje s tem, da se ta točka umakne z  dnevnega reda, glasovalo proti predlogu našega predstavnika zadostno število občinskih svetnic in svetnikov, med katerimi sta bila tudi svetnik in svetnica stranke SMC in svetnik NSI.

K predlogu sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja:

Glede te točke je bilo nestrinjanje z njeno uvrstitvijo na dnevni red te seje tako formalno, kot vsebinsko. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarski javnih služb varstva okolja jasno določa, da je obračunska lastna cena storitev javne službe cena, ki se izračuna enako kot predračunska cena, pri čemer se za preračun stroškov na enoto storitev uporabijo dejanske količine opravljenih storitev in realizirani stroški izvajalca v preteklem obračunskem obdobju. Prav tako izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.

V elaboratih o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika je na primer pri točki 2.3.1 na strani 7 navedeno, da je obračunska količina opravljenih storitev (ocena) podatek o dejanski količini opravljenih storitev, kot jo glede na trenutne podatke izvajalec, to je JP KPV ocenjuje doseči za preteklo obračunsko obdobje (leto 2016), saj v času priprave elaborata še niso bile zaključene poslovne knjige leta 2016. To po domače povedano pomeni, da v JP KPV januarja 2017, to je v času priprave elaboratov ocenjujejo, da bodo v letu 2016 opravili toliko in toliko storitev po taki in taki ceni. Smešno !

To pa je v popolnem nasprotju z določili prej navedene uredbe, saj je KPV kot izvajalec gospodarske javne službe za določitev cen storitev za leto 2016 v elaboratih pretežno temelji na ocenjenih stroških in na oceni opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, to je v letu 2016, čeprav bi moral v skladu z uredbo v teh dokumentih uporabiti dejansko opravljene storitve in dejanske stroške, ki jih je v letu 2016 imel z opravljanjem gospodarske javne službe.

Zato je naš predstavnik glede na to, da mora JP KPV skladno s 15. členom prej navedene uredbe do 15. marca za preteklo leto pristojnemu ministrstvu poslati poročilo, na podlagi katerega ministrstvo vsaki dve leti med drugim izračuna povprečne vrednosti in ob dejstvu, da bo v tem obdobju JP KPV pripravila zaključno poročilo o poslovanju za leto 2016 predlagal, da se ta točka umakne z dnevnega reda te seje in se jo preloži na aprilsko sejo, na kateri bi na podlagi podatkov o dejansko opravljenih storitvah in dejanskih stroških, ki jih je JP KPV imelo v letu 2016, razpravljali o predlaganih elaboratih za oblikovanje cen posameznih gospodarskih javnih služb v občni Vrhniki za leto 2017.

Žal tudi ta predlog ni dobil zadostne podpore občinskih svetnic in svetnikov.

K sporazumu o sodelovanju pri izgradnji lekarne na Vrhniki:

Pri tej točki pa gre za zadevo, ki se vleče že kar nekaj časa in o kateri je javnost verjetno zelo malo, če sploh, seznanjena. Občina Vrhnika oziroma župan namerava za občinsko zemljišče na Zelenici (nasproti lekarne na ulici 6. maja) dodeliti odplačno stavbno pravico Lekarni Ljubljana, ki bo oziroma naj bi v zameno na tej parceli zgradilo prostore lekarne. Da prostore lekarne v pritličju objekta in nič več, občina pa naj bi nato to pritličje nadgradila tako, da bi zgradila prostore za lokale, ki so sedaj tam v montažni izvedbi, to je kebab in slaščičarna, na vrhu pa naj bi pridobil prostore oddelek za otroke s posebnimi potrebami oziroma prilagojenim programom.

Pri tem sicer v osnovi nihče ne nasprotuje temu, da se lekarna na ulici 6. maja iz najetih, preseli v lastniške prostore, kot tudi nihče ne nasprotuje temu, da ti otroci dobijo ustrezne prostore. Nasprotujemo pa temu, da se to zopet dela nepregledno in v nasprotju s predpisi. Le ti namreč določajo kopico predpogojev in postopkov, ki jih je občina dolžna izvesti, preden podeli stavbno pravico nekomu, pa čeprav je to lekarna. Med te obveznosti sodijo tako urejen in usklajen načrt ravnanja občine z nepremičnih premoženjem, v katerega bi morala biti ta parcela vključena, pa ni. Za ta namen mora biti izvedena tudi ustrezna cenitev, izdelana skladno z mednarodnimi priznanimi metodami in smernicami, pa tudi temu ni tako oziroma je nihče  videl. Predpogoj za tak postopek je tudi izdelana študija ekonomske upravičenosti podelitve stavbne pravice, pa je ni. In konec koncev mora biti namera o podelitvi stavbne pravice predhodno javno objavljena na spletnem občinskem portalu vsaj 15 dni (saj nikjer ne piše, da je Lekarna Ljubljana najboljši ponudnik), pa tudi temu ni tako.

Vse kar je, je to, da se otroke s posebnimi potrebami uporablja kot orodje  za to, da občinska stran reče: »Pa povejte, ali ste potem proti temu, da ti otroci dobijo ustrezne prostore« in da nekateri to izrabljajo v čisto pridobitne namene z nejasnimi ozadnji.

Zato je predstavnik LO SDS Vrhnika predlagal, da se ta točka do izpolnitve vseh zakonsko predpisanih pogojev in izvedbe vseh predpisanih postopkov umakne z dnevnega reda. Tudi ta predlog ni dobil zadostne podpore občinskih svetnic in svetnikov.

Ne glede na dnevni red pa vam tudi tokrat na tem mestu najprej predstavljamo vprašanja in pobude, ki smo jih tokrat kar v ustni obliki postavili na tej seji Občinskega sveta:

  1. Doživljajsko razstavišče Ljubljanice: Glede na to, da je bil projekt tudi formalno zaključen 31. 12. 2016 nas zanima, ali je oziroma v kakšnem znesku so bila pridobljena evropska sredstva oziroma sredstva norveškega mehanizma. Skladno z veljavnim proračunom občine Vrhnike naj bi ta znesek znašal 846.063 EUR, medtem ko naj bi znašala obveznost občine 420.981 EUR, partnerjev v projektu pa 4.008 EUR. EU sredstva naj bi občina pridobila po zaključenem projektu, kar je bilo konec preteklega leta, zato nas seveda zanima, ali so pridobljena, v kakšni višin in če niso, kakšni so razlogi za to.
  2. Ljubljanski mestni svet je pred kratkim potrdil predlog Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki prinaša nižje globe zaradi neplačane parkirnine. Po novem bodo lahko neplačniki v osmih dneh poravnali 12 EUR parkirnine, če tega ne bodo storili, pa bodo prejeli položnico za plačilo 40-evrske globe. V zvezi s tem nas seveda zanima, ali namerava temu približevanju občanom slediti tudi občina Vrhnika in s tem pristopila k manj kaznovalni parkirni politiki, ki v naši občini tako in tako ni ustrezno urejena, o čemer smo že veliko pisali in objavljali.
  3. Vprašanje smo imeli tudi glede smradu na Vrhniki, ki nikakor ne pojema, saj se ta problem s strani občinske uprave le odlaga. Zato nas je glede na to, da smo v projekt odprave smradu v naši občini vložili kar precej časa in truda zanimalo, kaj konkretno namerava v zvezi s tem storiti občinska uprava in kaj so razlogi za to, da ta problem nikakor ni rešen.
  4. Naslednje vprašanje, ki ga je naš predstavnik postavil na tej seji se je nanašalo na Zero Waste. Kot je znano, je občina Vrhnika prva občina v R Sloveniji, ki se je odločila, da se bo priključila EU mreži lokalnih skupnosti na poti do Zero Waste. Da se je občina prva odločila za ta korak ni zgolj naključje, saj ločeno zbiranje odpadkov poznamo že 20 let. Ker pa Zero Waste ni le ločeno zbiranje odpadkov, temveč celovit sistem oziroma način življenja celotne lokalne skupnosti, in če smo res na poti do Zero Waste nas seveda zanima, ali namerava občina Vrhnika dejansko pristopiti v Zero Waste okolje in v izvajanje temeljnih načel Zero Waste, kdaj in na kakšen način. Ta načela so: Zavrni, česar ne potrebuješ, Zmanjšaj količino stvari, ki jih imaš, Ponovno uporabi, kar lahko, Recikliraj, kar se da reciklirati in Kompostiraj, kar ostane. Skratka, nismo edina občina z vpeljanimi Zero Waste načeli, saj smo še zelo, zelo daleč od tega.
  5. V zadnji številki Našega časopisa smo lahko prebrali zahvalo občine Log-Dragomer vsem njenim občankam in občanom, ki so strpno in nesebično pomagali in sodelovali z občino pri izgradnji vodovoda in hidrantnega omrežja. Zelo lepo in pohvalno, zato nas zanima, ali bi bilo morda preveč hudo in narobe, če bi kakšno zahvalo ob vseh investicijah, ki jih naša občina izvaja, videli v Našem časopisu tudi za naše občanke in občane in to na tej seji tudi vprašali.
  6. Na tej seji je naš predstavnik izpostavil tudi neažurnost voznih redov na avtobusnih postajališčih na Vrhniki in dal pobudo, da občinska uprava vse prevoznike pozove, da so pri tem bolj dosledni in poskrbijo, da so na vseh avtobusnih postajališčih ustrezni in ažurni vozni redi.
  7. Zadnje vprašanje pa se je nanašalo na objavo čistopisov oziroma neuradnih ali uradnih prečiščenih besedil različnih odlokov, še posebej odloka o prostorskem načrtu občine Vrhnika, ki ima mnogo sprememb in dopolnitev, ki jih občani ne morejo slediti. V zvezi s tem je bila že na začetku tega mandata sprejeta pobuda našega predstavnika, da občinska uprava objavlja neuradna ali uradna prečiščena besedila različnih odlokov, pa se to do sedaj še ni zgodilo. Zato je na tej seji občinsko upravo ponovno pozval, da to storijo in začnejo morda pri manj zahtevnih odlokih in ta arhiv čim prej uredijo.

Pisni odgovori na zastavljena vprašanja bodo posredovani v pisni obliki do naslednje, to je aprilske seje.

Toliko glede vprašanj, sedaj pa k ostalim točkam te seje:

Kot prva pomembna točka te seje je bila kljub temu, da je bil zanjo predlagan umik iz dnevnega reda, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu – nadomestni habitati.

Dovolj povedanega v zvezi s tem je bilo že pri obrazložitvi razlogov oziroma podlag za umik te točke iz dnevnega reda, zato je v razpravi naš predstavnik svoja stališče le ponovil. V zvezi s tem se je zelo zavzel tudi predstavnik LO SLS, za kar mu gre posebna pohvala, ki je občinski upravi ter svetnicam in svetnikov pojasnjeval zakonske podlage, ki urejajo to področje in jih na seji tudi večkrat citiral. A vse zaman, saj sta oba, kot tudi vsi drugi razpravljavci, izključno iz opozicijskih vrst, naleteli na gluha ušesa in odlok je bil na koncu tak, kot ga je predlagala občinska uprava, z zadostno podporo pozicijskih svetnic in svetnikov, tudi ne glede na odziv lastnikov zemljišč, ki jih ta odlok neposredno zadeva, tudi sprejet.

Naslednja točka, ki je bila obravnava na tej seji Občinskega sveta, je bil predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta – Cankarjev trg). Gre za urbanistično zasnovo, s katero se »ureja« območje dela Tržaške ceste in Cankarjevega trga, v okviru katere se na primer predvideva prenova javnih površin za pešce in kolesarje vzdolž Tržaške ceste in dela Ljubljanske ceste (kot da so sedanje popolnoma zanič), parkirišče pred hotelom Mantova in bivšo knjižnico se spremenita v trško površino, preoblikuje se Sodnijski trg z rušitvijo ali preoblikovanjem objekta trgovine Merkator, načrtujejo se novogradnje, kot na primer prej omenjene lekarne na Zelenici, ki se v tem dokumentu imenuje upravno-poslovni-družbeni center in tako naprej.

Skratka zelo bogato, po našem mnenju pa tudi precej futuristično i v veliki meri tudi nepotrebno in nerealno.

Je pa v tej zadevi tudi precej nedorečenih stvari, saj na primer lastnik hotela Mantova ni nič vedel o tem, da je z njim karkoli dogovorjeno in usklajeno, na primer za spremembo sedanjega parkirišča v trško površino, zato se je župan pri tej točki takoj odločil, da jo za nedoločen čas umakne z dnevnega reda.

Za tem je bil obravnavan predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu osnovne šole pod Hruševco na Vrhniki, s katerim se vzpostavljajo potrebne podlage za izgradnjo prizidka jedilnice oziroma več namenskega prostora osnovne šole Antona Martina Slomška ter s tem pridobitev 8 dodatnih oddelkov, ki so potrebni zaradi večjega števila otrok, ki se bodo vključevali v to šolo.

Kar se te točke tiče, nekega nasprotovanja ni bilo, tudi z naše strani ne, moti pa nas predvsem ta stihijski način reševanja problemov oziroma načrtovanja investicij v občini. Tako bi lahko v primeru, ko se pripravljajo podlage za širitev šole Antona Martina Slomška, že v naprej razmišljalo tudi o tem, da je v občini prisoten tudi problem neustreznih prostorov otrok s prilagojenim programom in bi se to v okviru take investicije reševalo sočasno, namesto da se ubira milo rečeno čudne načine, kako to reševati v okviru podeljevanja stavbne pravice za zemljišče na Zelenici Lekarni Ljubljana.

Tudi pri širitvi Zdravstvenega doma na Vrhniki, katere priča bomo v tem letu, bi lahko snovalci razmišljali o tem, da bi sočasno s tem reševali tudi problem lekarne na Vrhniki (v kolikor je dejansko sploh prisoten) in bi to reševali v okviru enega projekta.

Kakor koli, različnih mnenj je bilo veliko, spet pa zgolj iz strani opozicijskih svetnic in svetnikov, ki pa načrtu širitve oziroma gradnje prizidka osnovne šole Antona Martina Slomška kljub vsemu niso nasprotovali, zato je bil predlog tega odloka na koncu tudi soglasno sprejet.

Tej točki je sledila obravnava  predloga Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas), s katerim se načrtuje prenova mestnega jedra Vrhnike, ki se nanaša na Staro cesto in Vas.

To seveda ne pomeni, da bi morala občina Vrhnika v primeru sprejetja predloga tega odloka začeti s prenovo objektov in javnih površin na tem delu, ampak za smernice, ki jim bodo morali lastniki objektov in javnih površin na tem območju slediti, saj v nasprotnem primeru ne bodo mogli pridobiti potrebnih dovoljenj.

Naš predstavnik se je z samo vsebino načelo strinjal, saj smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja na sejah Občinskega sveta večkrat izrazili potrebo po načrtnem reševanju problema propadajočih stavb, vpisanih v seznam naravne in kulturne dediščine ob tem pa ga je zanimalo tudi, kakšno vlogo bodo imeli pri tem lastniki teh objektov, predvsem tisti, ki se ne bodo želeli vključevati v obnovo svojih objektov oziroma se na pozive, naj to storijo, ne bodo odzivali.

V razpravi je bilo izpostavljenih tudi nekaj konkretnih, sicer po vsebini tudi dokaj banalnih vprašanj, kot na primer, kaj pomeni zahteva iz predloga odloka, da morajo biti vsa garažna vrata na Stari cesti izvedena kot dvokrilna vrata z odpiranjem navzven, kar v konkretnem primeru ni mogoče, saj to pomeni, da bo nekdo, če je to v takem primeru sploh izvedljivo, ob tem, ko bo želel avto zapeljati iz ali v garažo, zaprt Staro cesto, zato je bilo pripravljavcu gradiva, ki je tako kot pri tretji točki zunanji izvajalec predlagano, da naj se ta odločba ustrezno popravi (rolo vrata z videzom dvokrilnih vrat), saj to pomeni, da nekdo, ki bo prenavljal svoj objekt in ne bo izpolnil te res banalne zadeve, ne bo mogel pridobiti dovoljenja, kar pa je bilo s strani pripravljavca odločno zavrnjeno z obrazložitvijo, da nikakršne spremembe besedila predloga tega odloka nisi mogoče in da ostane tak kot je.

Po krajši razpravi se je na tej podlagi župan odločil, da tudi to točko za nedoločen čas umakne iz dnevnega reda, točka pa je bila s tem zaključena.

Tej točki je sledila obravnava predloga tehničnega popravka Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Vrhnika, ki pa zgolj odpravlja lapsus v samem odloku, ki med drugim določa, da so za enoto urejanja prostora VR_1392 dovoljeni objekti tipa AP z višinskim gabaritom P + 1, pri čemer se zaradi značaja terena šteje klet kot pritličje.

Zaradi te določbe so imeli nekateri občani pri pridobivanju gradbenih dovoljen na Upravni enoti težave in dovoljenja niso dobili, za to je bil predlaganja tehnični popravek te določbe tako, da se pred »P + 1« doda beseda »največ«.

Razprave pri tej točki ni bilo, zato je bil ta predlog soglasno sprejet.

Za tem je bil obravnavan sklep o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki. Osnovni cilj sprejetja tega sklepa je spodbuditi lastnike sedanjih neaktivnih plinskih priključkov k uporabi zemeljskega plina, ki ima poleg ekonomskih tudi ugodne ekološke posledice, kot so zmanjšanje nevarnosti razlitja kurilnega olja, zmanjšanje izpustov trdnih PM10 delcev ob kurjenju z lesno biomaso in s tem izboljšanje kvalitete zraka. No ja, nič ne bomo rekli !

Ker ni nobenega tehtnega razloga, da bi temu nasprotovali, smo ta sklep, ki velja eno leto, podprli.

Ena pomembnejših ali celo med najbolj pomembnimi točkami te seje je bil predlog sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Pri obravnavi predloga sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oziroma komunalnih storitev po domače, je šlo za sedaj že redni letni predlog Komunalnega podjetja Vrhnika za dvig cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki naj bi veljale od 1. 3. 2017 dalje, čeprav so se pred tem te cene dvignile že s 1. 3. 2016, to je pred enim letom. Pri tem pa ne gre zgolj za uskladitev cen z rastjo inflacije, kar bi človek še nekako lahko razumel, ampak gre ponovno za občuten, skoraj 10 % dvig cen teh storitev na Vrhniki.

V zvezi s tem je bila strani le nekaj svetnikov svetniških skupin SDS, SLS in Liste za razvoj vrhniškega podeželja sprožena razprava o Elaboratih o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za navedene storitve, ki so osnova za »določitev cen posamezne gospodarske javne službe.

Poleg razlogov, podanih v okviru predloga za umik te točke z dnevnega reda te seje je naš predstavnik kot osnovni problem izpostavil to, da se Občinskemu svetu posreduje v obravnavo navedene elaborate prej, preden se sprejema poslovno poročilo Komunalnega podjetja Vrhnika, ki bi moralo biti po naši oceni izhodišče za določevanje cen teh storitev in ne obratno. V elaboratih so bile ugotovljena tudi številna neskladja med podatki, ki so dokazljiva in na katere je bila direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je to gradivo na seji predstavljala,  opozorjena, vendar je kot po navadi našla pojasnila, s  katerimi je skušala prepričati tiste, ki mislimo drugače oziroma s svojo glavo.

Še vedno zelo izstopa posredni podatek o vodnik izgubah v občini, do katerega smo v naši listi zopet prišli tako (sam podatek ni nikjer objavljen oziroma ni razviden), da smo od količine skupno načrpane vode v občini, ki je osnova za obračun vodnega nadomestila, ki ga odmerja in izplačuje država v skladu s področno uredbo, odšteli predvideno količino dobavljene pitne vode v letu 2017 in tako ugotovili, da je vodnih izgub še vedno 32 %, čeprav je direktorica JP KPV našemu predstavniku zatrjevala, da je teh izgub »samo« 25%, na koncu pa tudi ni več našla zadovoljivega ali prepričljivega pojasnila, s katerim bi prepričala ne le našega predstavnika, ampak tudi druge občinske svetnike, ki so bili v to razpravo vključeni.

Za lažje razumevanje: gre za 248.729 m3 vodnih izgub. Ob tem pa so iz elaboratov razvidne še druge nepravilnosti ali neusklajenosti, kar lahko zopet vidimo na primer pri različnem ali morda celo dvojnem zaračunavanju porabe vode.

En podatek je, ki kaže, koliko vode je oziroma naj bi jo Komunalno podjetje prodalo, drug podatek pa izhaja iz obračuna stroškov ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki temelji na količini porabljene oziroma prodane vode. V prvem primeru govorimo o 777.550 m3 porabljene ali prodane vode, v drugem pa ta količina, čeprav bi morala biti enaka, znaša kar 889.035 m3 ali za 111.485 m3 več porabljene vode, kot jo je bilo prodane, čeprav gre pri vsakem porabniku čez en in isti števec. Nerazumno in seveda s strani direktorice Komunalnega podjetja tudi nepojasnjeno z očitkom, da ne znamo pravilno brati elaboratov in podatkov v njih. Krasno !

Podobna neskladja podatkov so tudi v Elaboratih o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode, čiščenje komunalne odpadne vode in storitve, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

Skupni imenovalec vseh teh elaboratov pa je tudi nepojasnjeno dvigovanje predvidenih stroškov opravljanja posamezne gospodarske javne službe, ki pa imajo seveda za posledico dvig cen teh storitev. Ob tem pa moramo poin vedati tudi to, da je eden pomembnejših vzrokov za tako visoko predlagan dvig cen v povečanju najemnine za komunalno opremo, ki je v lasti občine jo ima JP KPV v najemu od občine, kar pomeni, da v znatnem delu niti ne gre za denar, ki bo šel na račun Komunalnega podjetja, ampak občini, ki bi najemnino lahko bodisi znižala ali pa subvencionirala ceno storitev, če bi to želela, o čemer pa župan noče slišati.

Takim predlogom za spremembe oziroma dvig cen je naš predstavnik nasprotoval in ga ni podprl, pridružili pa so se mu tudi svetniki svetniških skupin SDS, SLS in NSI (le eden od dveh), vendar pa je predlog dviga cen ne glede na vse predložene in potrjene argumente dobil zadostno podporo tistih občinskih svetnikov, ki se jim vse to ne zdi problem in se jim tudi ni zdelo vredno o tem niti razpravljati ali vsaj povedati svoje mnenje.

Tako imamo v Občini Vrhnika kljub temu, da smo bili nazadnje priča dvigu cen komunalnih storitev pred enim letom, z 1. 3. 2017  zopet za 10% višje cene oskrbe s pitno vodo, odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

Kaj pa to v resnici pomeni za vsakega od nas, tudi za podpornike takim predlogom povišanja cen, pa bomo videli in občutili že aprila pri položnicah.

Tej točki je sledila bolj ali manj formalna točka, to je imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v svet javnega socialno varstvenega zavoda Dom upokojencev Vrhnika. Gre za to, da z 4. 4. 2017 poteče mandat predstavnici lokalne skupnosti v Svetu javnega socialno varstvenega zavoda Dom upokojencev Vrhnika, ki v skladu z dogovorom med političnimi strankami in listami pripada Listi povezujemo Vrhniki ali županovi listi, ki je tako predlagala novega kandidata, ki ga je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavala, ga potrdila in tako predlagala Občinskemu svetu, da ga potrdi, kar se je tudi zgodilo.

Za tem je bila obravnavana podobno formalna točka, to je imenovanje člana Nadzornega odbora občine Vrhnika. Kot smo vas že seznanili, je predsednik Nadzornega odbora občine Vrhnika podal odstopno izjavo, ki jo je Občinski svet tudi potrdil, zato je bil skladno s Poslovnikom o delu Nadzornega odbora občine Vrhnika objavljen razpis za nadomestnega člana tega odbora, ki je bil enkrat tudi podaljšan. Od skupno prijavljenih 7 kandidatov je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdila kandidata Grego Kukca, ki izpolnjuje vse pogoje in ga predlagala Občinskemu svetu v potrditev.

To pa očitno ni bilo všeč predstavniku Lokalnega odbora SD Vrhnika, ki je začel o tem polemizirati, od tega, ali morda v prvem razpisu ni bilo »pravega« kandidata, da je bil zato ponovljen oziroma podaljšan od tega, da je to pravno lahko sporno itd (do te točke pa je bil tiho kot miška). K temu polemiziranju se je pridružila tudi članica te komisije, predstavnica županove liste in se skupaj z njenim sogovornikom začela spraševati o zakonitosti takega postopka (ki je bila ravno tako do te točke čisto tiho in je potrdila vse županove predloge). Ob tem je povsem pozabila, da jo zakonitost oziroma nezakonitost ni prav nič skrbela pri obravnavi in glasovanju o predhodnih točkah te seje, kot so predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu – nadomestni habitati, predlog sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sporazum o sodelovanju pri izgradnji lekarne na Vrhniki. Pozabila pa je tudi na to, da noben od članov Nadzornega odbora ni bil izbran na podlagi javnega razpisa, ampak na podlagi dogovora političnih strank in list na politični koordinaciji takoj po končanih volitvah.

To, povsem nepotrebno, nekorektno in brezplodno razpravo je na koncu po posredovanju posameznih opozicijskih svetnikov le prekinil župan s predlogom, da se predlaganega kandidata potrdi za člana Nadzornega odbora, kar se je soglasno tudi zgodilo.

Kot predzadnja točka te seje je bil obravnavan sporazum o sodelovanju občine Vrhnika pri izgradnji lekarne na Vrhniki. Veliko o tem smo vam povedati že v uvodu, to je pri razlogih za umik te točke z dnevnega reda te seje, zato na tem mestu ne bomo vsega še enkrat ponavljali.

Tako kot pri drugi točki so posamezni opozicijski svetniki, kamor sodi tudi naš predstavnik, občinsko upravo in župana kot predlagatelja opozarjali na zahteve zakonodaja glede podeljevanja stavbne pravice in o pogojih, ki jih je lokalna skupnost, to je občina, v zvezi s tem dolžna predhodno izpolniti, pa jih v tem primeru ni.

Predmet razprave je bil sam sporazum, ki ga je naš župan z direktorjem lekarne Ljubljana, Vrhničanom gospodom Sedejem podpisal 30. 1. 2017, ki je po domače povedano, se v naprej opravičujemo za izraz, navadno skropocalo. Od tega, da je v naslovu »sporazum«, v posameznih členih pa večkrat govori o »pogodbi«. Do tega, da je v 5. členu navedeno, da se, citiramo: »Občina Vrhnika zaveže Lekarni Ljubljana omogočiti gradnjo lekarne v cca izmeri 400 m2 in ji po potrebi dodatno zagotoviti dodatni prostor za potrebna parkirna mesta« konec citata. Zakaj to omenjamo? Zato, ker župan in direktorica občinske uprave govorita o tem, da bi Lekarni Ljubljana podeli stavbno pravico, ko beremo ta člen sporazuma, pa je ta pravica dejansko že dodeljena, kar tako. Kako pa si drugače še lahko razlagamo omenjeni 5. člen sporazuma?

Nadalje je na primer v 6. členu tega sporazuma navedeno, da se, citiramo: »Lekarna Ljubljana zaveže zgraditi prostore lekarne na način, da bo možna nadzidava objekta za prostore šole, katero se zaveže financirati občina Vrhnika. Prav tako se občina Vrhnika zaveže financirati oziroma poskrbeti za financiranje izgradnje lokalov zraven lekarne« konec citata. Kaj to pomeni? Da bo Lekarna Ljubljana zgradila pritličje, v katerem naj bi bila lekarna, kaj pa potem? Bo to gradbišče, dokler občina Vrhnika ne zagotovi sredstev in nadaljevanja gradnje oziroma nadgradnje pritličja. Kdo bo nosil stroške izkopa, nasipa, strehe, ureditve okolice, parkirišč, ki so skupna obveznost? Na to so vsi pozabili oziroma jih to ne zanima.

In glede financiranja gradnje lokalov, to je kebaba in slaščičarne. Nič nimamo proti temu, da ti lokali so. Vendar kaj to pomeni, na kakšen način namerava občina to izvesti in kaj o tem menijo lastniki, nihče ne ve in ne pove.

Posebej zanimiva je tudi določba 10. člena sporazuma, ki določa, da sta pogodbeni stranki dolžni vse medsebojne dogovore, podatke in dokumentacijo, ki so predmet tega sporazuma, varovati kot poslovno skrivnost, če ni z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja drugače določeno. Zakaj že? Ali ne govorimo o javnih sredstvih, nepremičnini v lasti občine in o javnem projektu? Tudi na ta vprašanja ni ustreznih odgovorov oziroma jih sploh ni.

Za zaključek pa je predstavnik LO SLS svetnikom in svetnicam ter seveda občinski upravi predstavil primer občine Ivančna Gorica, ki je ravno tako s podelitvijo stavbne pravice Lekarni Ljubljana pridobila nove prostore lekarne. Ampak s to razliko, da je celoten postopek izvedla striktno po črki zakona in pregledno, da je to izvedla v okviru širitve zdravstvenega doma in da je Lekarna Ljubljana na svoje stroške zgradila celoten objekt oziroma prizidek s tem, da je prostore lekarne zgradila na ključ, prostore zdravstvenega doma pa do V. gradbene faze, pri tem pa je občina s podelitvijo stavbne pravice kot pet krat manjša občine od občine Vrhnika, od Lekarne Ljubljana iztržila tri krat več, kot bi naša občina.

To je bila očitno pika na i, saj je po tem župan točko prekinil in jo do nadaljnjega umaknil iz obravnave in predlagal preveritev teh podatkov v občini Ivančna Gorica. Morda pa je bil razlog za prekinite te točke tudi odhod še enega svetnika iz seje, tokrat predstavnika DESUS Vrhnika (ura je bila namreč že skoraj 22.30, pa so nekateri svetniki in svetnice že precej utrujeni) in je preprosta hitra matematika pokazala, da bi v primeru, da se ta točka nadaljuje do glasovanja pomenilo, da bi sporazum in celoten postopek brez dvoma padel, tega pa si občinska uprava očitno nikakor ne želi.

Kar se pobud in vprašanj članov Občinskega sveta občine Vrhnika tiče smo vam naša tokratna vprašanja predstavili že v začetku te informacije.

Tako, na koncu smo. Uvodoma smo vam obljubili, da bomo tokrat krajši,pa nam očitno ni povsem uspelo. Upamo, da se zato ne jezite preveč. Je pa to za vas zopet kar precej informacij s te seje, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju več kot zaslužite, in to iz »prve roke« saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta, predvsem pa vse tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

NE, SEJNINE PA NE DAM

Že naši starodavni predniki so vedeli, da je treba pomembne dogodke, običaje in znanja, pridobljena  v času njihovega življenja, nekako ohraniti v spominu za prihodnje rodove.

Tako so naši predniki v samem začetku vse pomembne informacije in izročila najprej prenašali ustno, nato pa so s samim razvojem človeštva začeli uporabljati tudi sodobnejše in trajnejše načine. Najprej so risali na stene svojih votlin, kasneje pa so z izumom preproste pisave začeli zapisovati, ali bolje rečeno, klesati v kamen, vrezovati v les ali vtiskati v glino. Skratka, naredili so vse, kar je bilo tedaj v njihovem znanju in moči, da se vse pomembne vsebine ne bi izgubile, pokvarile oziroma minile po naravni poti.

Z zapisi so tudi preprečili spreminjanje posameznih vsebin, kajti preko ustnega izročila se zgodbe spreminjajo iz roda v rod. Največkrat na podlagi domišljije ali celo osebnih interesov govorca oziroma ustnega prenašalca, ki je tako mnogokrat presojal tudi o tem, kakšna resnica ali dejstvo bo preneseno naprej.

Žal so se izkazale popisane glinene plošče ter kamnite table pretežke in prenerodne za transport in vsakdanjo uporabo. Človek je pač človek in je tudi s tem namenom izumil papir ter nanj začel zapisovati vse mogoče. Vendar lahko še danes beremo zapise iz glinenih plošč, hieroglife, vklesane v kamnu ter obsežne zapise na usnjenih in papirnatih svitkih, kasneje pa tudi v prvih knjigah. K sreči  imamo vse to na razpolago tudi še danes, informacije, modrosti in znanja tistih časov pa so nam trajno dostopna in kar je zelo pomembno, pridobimo jih oziroma do njih lahko dostopamo tudi brez pomoči sodobne tehnologije.

Žal pa z nastopom elektronske dobe klasično pisanje ali tiskanje na material, predvsem na papir, ni več tako moderno, saj je menda predrago in po domače povedano izguba časa, čemur pa v zadnjem času pritrjuje tudi občinska uprava občine Vrhnika.

Zato po novem na primer ni več pisnih zapisov oziroma magnetogramov rednih in izrednih sej Občinskega Sveta občine Vrhnika. Tako morajo občani, ki jih zanima dogajanje v Občinskem svetu, njegove seje spremljati na svetovnem spletu preko YouTube kanala oziroma preko video vsebin na občinski spletni strani.

Prav vsi, brez izjem, smo se v osnovnih šolah najprej učili pisanja in branja besed, zapisanih v knjigah, na papirju. S prebiranjem rokopisov in tiskovin znamo namreč hitro povzemati napisane vsebine. Kar pa ni tako lahko in domače, ko imamo opravka z video vsebinami. Video vsebine so sicer lahko shranjene na večih mestih, toda kot take tudi zelo ranljive ter hitro minljive in zgolj nek nenameren ali nameren »klik« lahko povzroči trajno izgubo podatkov o tem in onem dogajanju, tudi na sejah  Občinskega sveta občine Vrhnika in njegovih delovnih telesih. Torej o tistem delu našega družbenega življenja, v katerem naši demokratično izvoljeni predstavniki, to so občinski svetniki in svetnice, tako ali drugače odločajo o pravicah in obveznostih občank in občanov, kot na primer o namenski porabi našega skupnega oziroma davkoplačevalskega denarja, sprejetju cen komunalnih storitev ali sprejemu zakonitega, ali če hočete, tudi nezakonitega Odloka o komunalnem prispevku v naši občini.

Že stari pregovor pravi: »Če ni zapisano, se ni zgodilo«. In ravno tega se je najbolj za bati. Po novem dogajanja na sejah Občinskega sveta občine Vrhnika niso več zapisana in berljiva. So zgolj gledljiva in poslušljiva, s tem pa tudi nedostopna marsikateremu občanu, ki ga ne zanima sodobna informacijska tehnologija, temveč zgolj stara in dobra pisana beseda. Video vsebin se žal ne da preprosto natisniti na papir in varno shraniti.

pig-money-by-ron-leishmanKljub temu pa so video posnetki sej Občinskega sveta naše občine večkrat sila zanimivi. Sploh del zadnje lanske 15-te redne seje, ko sta pri zadnji, to je 14. točki dnevnega reda, občinski svetnik Lokalnega odbora stranke SDS, g. Mirko Antolovič in občinski svetnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja, g. Viktor Sladič predlagala, da Občinski svet sprejme sklep, s katerim se vsi občinski svetniki in svetnice odpovedo sejnini za to sejo, ta sredstva pa se namenijo nakupu potrebnih avtomatskih eksternih defibrilatorjev oziroma vzpostavitvi mreže javno dostopnih defibrilatorjev v naši občini ter da se vsi občinski svetniki in svetnice odpovedo tudi pogostitvi, ki sledi po zaključku te seje Občinskega sveta. Hrana in pijača, pripravljena v ta namen, pa se razdeli revnim družinam v občini ali brezdomcem v Ljubljani.

Župan, g. Stojan  Jakin, je idejo o odpovedi sejnine in njeno razdelitev v določen namen sicer podprl, direktorica občinske uprave, ga. Vesna Kranjc, pa je občinskim svetnikom in svetnicam predstavila možnost izpolnitve »tiskanega« obrazca z izjavo posameznega občinskega svetnika ali svetnice o odpovedi sejnine v določen namen.

3_opiceTedaj pa je v že kronično molčeči in večinoma brezidejni svetniški združbi na zahodni strani* občinske sejne dvorane završalo in dogajanje je tudi izven vklopljenih mikrofonov postalo sila živahno.

Kasneje je do sedaj večinoma kot grob molčeči in dobesedno kot ptič Feniks iz pepela vstal in se oglasil občinski ovcesvetnik Lokalnega odbora stranke SD – Socialnih demokratov, g. Janez Kikelj, ki je »proceduralno« izpostavil, da ne obstaja možnost o odpovedi sejnine, da je vse to, kar se predlagatelja takega sklepa gresta, čista demagogija in njun populizem, da vse to nima nobenega smisla in je po domače povedano, brez zveze, saj je po njegovem sejnina nekaj, čemur se občinski svetnik ali svetnica ne more odpovedati.

Ob vidnih gestah njegovih kolegic in kolegov z »zahodne strani« o strinjanju z njim pa  se je celo vprašal, zakaj sploh bi nakazali sejnino v vnaprej določen namen, saj je odločitev o tem, kam se jo nameni – če že, v izključni presoji posameznega svetnika ali svetnice,  tak sklep, kot ga njegova predlagatelja predlagata, pa bi bil po njegovem, v kolikor bi bil seveda sprejet, celo nezakonit.

Na koncu burne razprave do glasovanja o predlogu takega sklepa seveda sploh ni prišlo.

Torej, g. Janez Kikelj svoje sejnine ne da, niti za plemenit namen! In to kljub temu, da si jo je po vsem videnem, slišanem ali prebranem, do sedaj težko kdaj resnično zaslužil, vsaj kar se v aktualnem mandatu števila njegovih izrečenih besed, predlogov in dejanj v tem Občinskem svetu tiče, a jo je kljub temu vedno dobil. Ne dajo pa jo tudi vsi občinski svetniki in svetnice z »zahodne strani«, ki so v tej sestavi Občinskega sveta vsaj toliko, če ne manj ali celo nič aktivni, kar pa očitno ni merilo.

Da, tudi v vrhniški Občinski svet bi bilo potrebno namestiti aplikacijo Parlameter. Z njo bi lahko širša javnost stalno spremljala aktivnost oziroma dejavnost svojih izvoljenih predstavnikov. Žal se, kot kaže, nekateri izmed njih oglasijo le takrat, kadar se zmotijo pri prijavi v razpravo pri kateri od točk določene seje Občinskega sveta ali pa takrat, kot smo lahko videli na tej seji Občinskega sveta, ko bi se bilo potrebno odpovedati sejninam v plemenit namen.

Seveda pa ob tem zvesto, pridno in molče dvigujejo roke v potrditev tudi nezakonitih sklepov ali pa se pravici do glasovanja pilatovsko odpovedo, čeprav so bili  o tem s strani nekaterih dejavnih občinskih svetnikov v naprej argumentirano opozorjeni. Če torej ne zaleže argumentirano opozorilo nekaterih občinskih svetnic ali svetnikov, naj bi zalegla vsaj kasnejša potrditev njihovega nezakonitega ravnanja s strani sodišč Republike Slovenije.

Toda tudi takim, žal v tem mandatu že večim sodnim odločbam, ti svetniki in svetnice nočejo ali pa ne smejo verjeti. Verjamejo zgolj temu, da jim sejnina ne glede na to, kaj in kako delajo ali ravnajo, pripada in da se ji nikakor ne morejo odpovedati.

All-QuietLista za razvoj vrhniškega podeželja

»Na zahodni strani« občinske sejne sobe sedijo:

predstavniki županove liste Povezujemo Vrhniko g. Edin Behrić, ga. Anja Sluga, ga. Barbara Kovačič, g. Andrej Kos, ga. Nataša Grom, g. Borut Fefer, g. Janko Skodlar, podžupan in ga. Ema Goričan, predstavnika Lokalnega odbora stranke SD – Socialnih Demokratov g. Alojz Kos in g. Janez Kikelj ter predstavnika Lokalnega odbora stranke DESUS g. Vid Drašček in g. Leon Marjan Možina.

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

VRHNIŠKI BAZEN – ŠE POMNITE VRHNIČANI ? 

Mnogo let je že minilo od mojega prvega vstopa v našo »Mrakovo« šolo.  Danes je ta šola poimenovana po Ivanu Cankarju, tudi Vrhničanu in največjem slovenskem pisatelju, a zame in za mnoge Vrhničane je to še vedno  Mrakova šola.

Njena okolica je bil prelep sadovnjak s čebelnjakom in s pravo stezo za učenje prometnih znakov in spoznavanje pravil v cestnem prometu, kar nas je navdajalo z velikim navdušenjem.

Zelo smo bili tudi ponosni, da smo imeli na Vrhniki bazen.  Ko smo bili še cicibani in nato pionirčki, smo imeli marsikatero uro telesne vzgoje v otroškem bazenu.  Večji otroci, to so  pionirji in mladinci, pa so oziroma smo imeli ure telesne vadbe v velikem bazenu, pod vodstvom učitelja, našega tovariša Zdenka Moharja.  Izjemno ponosni smo bili, da smo se naučili plavati in kasneje na to, da smo vsi postali dobri plavalci. Morda tega ne ve vsak, ampak v tistih časih na vrhniški osnovni šoli ni bilo učenca, ki ne bi znal plavati.

Otroci smo vse prvomajske in poletne počitnice preživeli na bazenu.  Posledica tega je bila, da nismo bili vsi le zelo dobri plavalci, ampak so se na bazenu sklepala tudi številna prijateljstva, naučili smo se igrati različne igre s kartami, pa tudi šah. Verjetno se še kdo spomni, da smo »pod bazenom« igrali namizni tenis, tam pa je bilo tudi kegljišče, strelišče in še marsikaj, česar smo se na, pod in ob bazenu lahko naučili. Vrhnika pa je imela v tistem času tudi zelo dobre košarkarske ekipe. Našim staršem res ni bilo treba skrbeti kje smo, s kom se družimo in kaj počnemo.

Bazen_CKVKasneje se je bazenu pridružil avtokamp, ki je skupaj z njim, to je bazenom, tvoril zaključeno celoto.  Vrhnika se je lahko ponašala z  zelo velikim obiskom  tujih turistov, ki so vsako leto napolnili tako avtokamp, kot tudi Hotel Mantova, pa tudi zasebne sobe, ki jih v tistem času na Vrhniki ni manjkalo. Mnogi od njih so v avtokampu ostajali tudi po več tednov, od tu potovali po celi Sloveniji ali pa izven njenih meja in se nato vračali nazaj, na Vrhniko.

Mnogi turisti, pa tudi domači gosti in obiskovalci so uživali v miru avtokampa in v kopanju na bazenu.  Še pred nekaj leti me je ustavil nemški turist in spraševal, kje je avtokamp na Vrhniki. Pokazal mi je katalog evropskih avtokampov in glej ga zlomka! Tam je še vedno navedeno, da je avtokamp tudi na Vrhniki in to z bazenom.

Danes je vse drugače. V okolici Mrakove šole ni več sadovnjaka s čebelnjakom, avtokamp pa za Vrhniko ni zanimiv, saj tovrstnih turistov očitno ne potrebujemo. Tudi bazena na Vrhniki ni več, saj ga ravno tako ne potrebujemo. Na Vrhniki ni prostora za celodnevno oziroma za časovno neomejeno parkiranje osebnih vozil, prav tako pa ni parkirnega prostora za turistične avtobuse in kombije. Močilnik, nekdaj osrednje slovenski pojem in eden od vrhniških prepoznavnih simbolov, pa bi si zaslužil kaj več kot pa to, kar se sedaj v njem dogaja. Da o Ulovki in njenem pomenu za vrhniški turizem v tistih časih niti ne govorim.

Konec koncev tudi  podjetij, ki bi v večjem številu zaposlovali Vrhničane, na Vrhniki ni. Jih sploh potrebujemo?

Pomembno je,  da sedaj vrhniške osnovne šole in vrtci vozijo naše otroke na letovanja, da se bodo morda nekoč naučili plavati, saj plavanje kot predmet ali del telesne vzgoje osnovnošolcev na Vrhniki očitno ni več pomembno in potrebno.

??????????Žal pa nimajo vsi njihovi starši služb in  denarja za to, da bi jih, kot je nekdo dejal: »mulca lahko vrgli v avto in bili v manj kot eni uri na morju!«  K sreči je Logatec dovolj blizu, da lahko tisti starši, ki to možnost imajo, svojim otrokom vse tisto, kar jim na Vrhniki ni več dano, zagotovijo tam, kar pa ne velja le za kopanje v logaškem bazenu, ampak tudi za zimsko športne dejavnosti, ki jih ta občina ponuja, to je tek na smučeh, smučarski skoki in alpsko smučanje, ki jih na Vrhniki žal že nekaj desetletij ni več ali pa jih nikoli ni bilo.

Vrhniške osnovne šole in vrtci vozijo naše otroke tudi na zimovanja, in to že dolgo ne več v bližnjo Zaplano, ampak na kmetije v druge občine in ne vem še kam, kajti v naši občini ni več nobene kmetije ali drugega večjega ter ustrezno urejenega in opremljenega objekta, ki bi lahko te naše otroke sprejel in jim nudil vse tisto, kar se od njih za izvedbo zimovanja zahteva in pričakuje. Če že je ali bi tak objekt lahko bil, pa to nikogar od tistih, ki bi jih tako stanje moralo skrbeti, očitno ne skrbi in ne zanima.

Bazen_2_MSaOb tem pa lahko v Našem časopisu prebiram idejno rešitev za športni park, s katero bi žrtvovali nekdanji bazen za teniška igrišča, ki naj bi jih na Vrhniki nujno potrebovali. Strinjam se, da jih morda res potrebujemo in prav je, da se na Vrhniki razvija tudi tenis, vendar to nikakor ne sme in ne more biti na račun bazena, pa  tudi ne na račun avtokampa.

Vrhničani, ali si ne bi želeli ohraniti in oživeti bazena, da bi se naši otroci ali vnuki spet lahko naučili plavati brez, da bi jih morali za to voziti v Logatec, Ljubljano ali kamorkoli drugam. Ali si ne želimo, da bi lahko bile družine tako, kot nekdaj, več časa skupaj in da bi lahko poletne počitnice preživljale kot nekdaj, tudi doma, na bazenu, na Vrhniki in bi bilo za njih finančno breme manjše ter da bi bili naši otroci konec koncev tudi manj izpostavljeni vsem novodobnim nevarnostim in pastem.

Idejne rešitve za ohranitev in oživitev bazena na Vrhniki so bile in so, vendar interesa s strani odgovornih za to žal ni.

Zato Vrhničani, dajmo, pokažimo sami ta interes, ohranimo bazen za naše otroke, vnuke, pravnuke. Pustimo jim vsaj nekaj tistega, kar smo imeli mi, ko smo bili še brezskrbni otroci.

Sonja Vidmar

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Program, Turizem | Pusti Komentar