Predlog kolesarske poti 6: Podlipska dolina (10,6 km)

Skupna dolžina kolesarske poti je 10,6 km, od tega:

  • asfaltna cesta 2,3 km,Trasa_06_Podlipa1
  • makadam/kolovoz 4,3 km,
  • steze, njive 4,0 km.

OCENJENI STROŠKI 24.530 EUR

Pot je podobno zahtevna kot povezava med Kotnikovimi bajerji in Bistro, saj bo zahtevala precej dogovarjanja z lastniki zemljišč, bo pa za gradnjo poti sicer potrebno manj jalovine in peska kot za barjanske variante. Kolesarska pot je nujna, saj je pot v Podlipo (in naprej proti Smrečju, Šentjoštu ali Žažarju) pri kolesarjih močno priljubljena, žal pa, zaradi gostega prometa ter ozke in ovinkaste ceste, tudi zelo nevarna, še posebej od Vrhnike do kamnoloma v Podčelu (predvsem zaradi gostega prometa iz Horjula, zlasti poleti, ko se na avtocesti kaj zamaši) in naprej, vsaj do odcepa za Trčkov hrib. Naš predlog kolesarsko pot morda podaljša za nekaj sto metrov, pelje pa mimo največjih vrhniških zanimivosti, od Sinje gorice naprej pa v podlipsko dolino večinoma ob Podlipščici.

Trasa_06_Podlipa2Pot se začenja pri športnem parku na Vrhniki, vodi po obstoječih kole-sarskih poteh mimo Navporta (tako vojaškega dela na desnem bregu Lju-bljanice, kot trgov-skega (Kočevarjev vrt), skladišča živega srebra in še nekaj najdišč grobov iz rimskega obdobja ob stari rimski cesti, v krožišču pri Sparu zavije pri tretjem izvozu in se po 200 metrih priključi na traso nekdanje železniške povezave z Ljubljano. Zavije desno, pri Unichemu levo (še prej prečka Lahovko), po stotih metrih pa ponovno desno. Kolovoz se sedaj hitro konča na travniku. Do Podlipščice, kjer ste, ponovno postane kolovoz (mimo kompostarne Rosa postane že prava makadamska cesta) je slabih 300 metrov. Načrtovana kolesarska pot nato preči cesto Vrhnika – Horjul in nato vodi proti Podlipi bolj ali manj vseskozi ob Podlipščici. Nehaj kolovozov je že sedaj, nekaj odsekov pa bo treba narediti na novo (tudi eno brv).

??????????Prvi del trase že obstaja, je pa treba še vse  postoriti glede informacijskih tabel, čeprav bi morale table biti del drugega projekta, npr. Turistične pred-stavitve  Vrhnike. Samo med športnim parkom in Uni-chemom predvidevamo (med drugimi) sledeče informativne table:

  • Cankarjev spomenik (pri spomeniku še bronasta maketa Vrhnike v Cankarjevem času (se pravi s staro Mantovo in Malavašičevo trgovino, ali dve: pred in po Jelovškovem županovanju);
  • Črn orel;
  • Navport (2x – Emporium, trgovski del (Kočevarjev vrt)). Poleg informacijskih tabel se postavi tudi dve večji bronasti (kovinski) maketi obeh naselij, dimenzije vsaj 1,5 x 1,5 metra;
  • Jelovškova domačija (2x, na levi in desni strani ceste);
  • Skladišče živega srebra in tovorno pristanišče;
  • Impex s Klemenčičevo domačijo;
  • Železnica na Vrhniškem;
  • Mesarjev mlin (Verbičeva usnjarna, ščetinarna),

in manjše (kovinske) table npr 20 x 30 cm), ki se jih pritrdi kar na stavbe:

  • šola Janeza Mraka;
  • občina (nekdanja posojilnica);
  • Deželna banka, itd..
Objavljeno v Kolesarstvo, Proračun, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Predlog kolesarske poti 5: Zaplana–Rimski zaporni zid–Verd–Vrhnika (12,5 km)

Skupna dolžina kolesarske poti je 12,5 km, od tega:

  • asfaltna cesta 4,5 km,Bukov_vrh
  • makadam/kolovoz 7,3 km,
  • steze, njive 0,7 km.

OCENJENI STROŠKI 11.250 EUR

Večji del kolesarske poti lahko posvetimo staremu rimskemu obdobju, nekaj pa tudi še nekoliko starejšemu keltskemu. Prvi del poti je asfalten, vse do glavne ceste med Vrhniko in Logatcem. Desno nad cesto je precej ostankov iz rimskega oboja (rimski zaporni zid z apnenico, iz keltskega obdobja se še da videti nekaj ostankov nekdanjega keltskega gradišča na vrhu hriba Strmca (sam vrh je sicer okupirala vojska).

Trasa_05_Zaporni_zid1

Na drugi strani železniške proge zavije pot strmo v gozd. Prvih 700 metrov je danes le utrjena steza, v nadaljevanju pa je lepa gozdna pot, ki v smeri urinega kazalca vodi okrog, že Cankarju poznanem Raskovcu. V bližini je tudi pomembna Vrhniška jama.

Trasa_05_Zaporni_zid2Na drugi strani avtoceste se pot priključi stari rimski cesti (večinoma sedaj po njej teče trasa avtoceste), mimo Štampetovega mostu, za železniškim mostom pa zavije na starorimsko vicinalno (krajevno) cesto, ki mimo stare žage in po Konjskem klancu pripelje vse do Verda. Po Verdu bomo kolesarsko pot trasirali mimo cerkve sv. Antona puščavnika, pri sotočju Male in Velike Ljubljanice speljali čez Ljubljanico na Lošco, od tam pa mimo Cankarjevega doma in po Tržaški cesti do športnega parka.

Kolesarsko pot lahko povežemo z Živosrebrno cesto (1), in z nekaj (načrtovanimi) medobčinskimi kolesarskimi potmi – staro furmansko (tudi rimsko) (2) ali staro rimsko dolinsko cesto (3) do Logatca, potjo čez Suho štirno do Begunj in Laz (4), lahko pa jo povežemo tudi s potjo, ki pelje mimo izvirov Ljubljanice v Retovju in Močilniku (5).

Glavne zanimivosti ob poti so: rimski zaporni zid pod Smrekovcem in pod Bukovim vrhom, keltsko gradišče na Strmici, rojstne hiše Mateja Sternena in Jožefa Petkovška, staro vaško jedro Verda, spomenik Karlu Grabeljšku in Ivanu Cankarju, »atelje« Simona Ogrina, Cankarjev dom, Mlekarna, Sokolski dom, Kunstljeva vila.

Objavljeno v Kolesarstvo, Proračun, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Predlog kolesarske poti 4: Vrhnika–Živosrebrna cesta–Zaplana (7,1 km)

Trasa_04_Jantarjeva_pot2Skupna dolžina kolesarske poti je 7,1 km, od tega:

  • asfaltna cesta 4,1 km,
  • makadam/kolovoz 3,0 km.

OCENJENI STROŠKI 3.410 EUR

Finančno nezahtevna trasa. Začne se v športnem parku (SP) Trasa_04_Jantarjeva_pot1na Vrhniki, pelje do prvega semaforja v smeri Logatca, tu zavije desno, pelje mimo gostilne Turšič in naprej po Idrijski cesti, nato pa zavije levo pri nekdanjem Elektronu v malo bolj strm klanec. Na vrhu zavije desno, asfaltna pot pa se konča malo preden pripelje do nekdanje tankovske ceste. Na tankovski cesti zavije levo, po nekaj sto metrih pa desno na nekdanjo živosrebrno tovorno pot. Po njej so nekdaj iz rudnika v Idriji sem tovorili živo srebro in ga skladiščili v 03_Zivosrebrna_cestaskladišču ob tovornem pristanišču na Vrhniki. Makadam je vse do Strmice, od tam pa do cilja v Zaplani (C) oziroma na Jerinovem griču pa je ponovno lepa in malo prometna asfaltna cesta.

Predlagana trasa ima povezavo z medkrajevno kolesarsko pot L034 (1), ki pelje mimo Starega malna, Jakobovo romarsko pot (2) in z novo kolesarsko potjo mimo rimskega zapornega zidu (3). Kakšnih večjih zanimivosti ob poti ni, je pa čudovita narava, seveda stara živosrebrna cesta in t.i. zaplanska luska, prelomnica (oziroma stičišče) med alpskim sredogorjem in Dinarskim gorstvom.

Objavljeno v Kolesarstvo, Proračun, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Predlog kolesarske poti 3: Kotnikovi bajerji–Bistra (7,8 km)

V prvem predlogu (1) je že opisana in predlagana v izvedbo kolesarska pot do Bajerjev, zato jo je v tretjem delu nepotrebno ponavljati ali podvajati.

Skupna dolžina kolesarske poti je 7,8 km, od tega:

  • asfaltna cesta 0,8 km,Trasa_03_Bajerji_Bistra_v1
  • makadam/kolovoz 4,5 km,
  • steze, njive 2,5 km,
  • brv čez Ljubijo,
  • brv čez Bistro.

OCENJENI STROŠKI 23.080 EUR

Kolesarska por vodi mimo številnih najdišč kolišč ob Ljubiji (Veliki kot I in II) in devetih ob Bistri (Otavnik (Veliki, Mali), Bistra, Dušanovo, Črni graben) ter mimo najdišča dveh najpomembnejših kolišč že bližje ??????????Ljubljanici, Stare gmajne in Hočevarica (najdišče najstarejšega kolesa, dveh drevakov in dveh lokov). Pot lahko tako v celoti posvetimo koliščarjem, ker pa jo že zaključimo v Tehničnem muzeju Slovenije v nekdanjem samostanu s koreninami v XIII. st., si seveda ogledamo še muzejske zbirke (od najzanimivejših Titovih avtomobilov do rimskih nagrobnih spomenikov) in sprehodimo okoli grajskega jezera.

Rumeno opozorilo: večina kolesarskih poti je speljanih po stezah in njivah v zasebni lasti. Predlagana trasa je le idejno izhodišče za dogovarjanje z lastniki in kasnejši morebitni odkup zemljišča. Verjetno bo končna trasa potekala malo drugače, bolj levo ali bolj desno, morda bo tudi daljša.Trasa_03_Bajerji_Bistra_Kolisca1

Nekaj najdišč kolišč ob potoku Bistra z vrisanim predlogom kolesarske poti

V1: Kolesarsko pot lahko od bajerjev speljemo po predlogu št 1, na asfaltu levo v smeri proti cesti Bistra–Verd, na prvem odcepu pa še enkrat levo na barje. Različica je cenejša (3.000 do 4.000 EUR), manj pa bo treba tudi urejati lastništvo (cca 600 m)

Glavne zanimivosti ob poti so: najdišča številnih kolišč, najdišče najstarejšega, 2.500 let starega kolesa na svetu in približno enako starih drevakov in lesenih lokov, samostan Bistra in Tehnični muzej Slovenije, Gozdna učna pot.

Objavljeno v Kolesarstvo, Proračun, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Predlog kolesarske poti 2: Krožna pot okrog Bevk (16,5 km)

Skupna dolžina kolesarske poti je 16,5 km, od tega:

  • asfaltna cesta 2,5 km,??????????
  • makadam/kolovoz 11,5 km,
  • steze, njive 2,5 km.

OCENJENI STROŠKI 24.250 EUR

Krožno pot začenjamo pred športnim parkom (ŠPB) Bevke, saj je tu najenostavneje parkirati vozilo, pa še ob koncu kolesarjenja se lahko v lokalu odžejamo. Tudi tokrat okrog Bevk zaokrožimo v obratni smeri urinega kazalca. Pot nas pelje okrog Kostanjevice z znamenitim naravnim rezervatom, visokim barjem Mali plac in nato še mimo Jurčevega šotišča, mimo transformatorske postaje se pot obrne proti asfaltni cesti Blatna Brezovica–Bevke (tudi medkrajevna kolesarska pot L034 (1)). Na začetku Bevk se pot obrne desno in pripelje do Ljubljanice pri Kaminu (zaklad iz Ljubljanice, keltski novci, mejni kamen med Emono in Navportom, vodno svetišče itd.), naredi krog po bevški učni poti, pred vasjo zavije mimo vodnega zajetja ter pod Babjim zobom in po makadamu pripelje nazaj do vasi, južno  pod cerkvijo Povišanja sv. Križa. Od spodaj je zanimiv, saj s te strani lahko občudujemo le gospodarska poslopja in ne mnogo lepših pročelij bolj gosposkih kmečkih hiš. Do zaključka kroga je še nekaj sto metrov asfalta.

Trasa_02_Krozna_okrog_BevkPot okrog Bevk se navezuje na medkrajevno kolesarsko pot L034 (1), državno kolesarsko pot D1 (2), kolesarimo lahko proti Brezovici pri Ljubljani ali Vrhniki (3), ali pa po Jakobovi romarski poti (4) do Notranjih Goric.

Oba predloga se lahko povežeta po kolovozu ob avtocesti.

Glavne zanimivosti ob poti so: Jurčevo šotišča, Mali plac, Babji zob, veduta Bevk s cerkvijo Povišanja sv. Križa, Kamin, najdišče keltskih novcev in rimskega mejnega kamna, vaško perišče, Barje z značilnim rastlinstvom (močvirski tulipan, jesenski veliki zvonček, kaluž-nica, rumena perunika, močvir-ska vijolica, mejni gozd) in živalstvom (redke in zaščitene vrste metuljev, močvirska sklednica).

Objavljeno v Kolesarstvo, Proračun, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Predlog kolesarske poti 1: Vrhnika–Kotnikovi bajerji–Blatna Brezovica–Vrhnika (14,5 km)

Skupna dolžina kolesarske poti je 14,5 km, od tega:

  • asfaltna cesta 4,7 km    Trasa_01_Vrhnika_Bajerji_BatnaBrezovica
  • makadam/kolovoz 7,6 km
  • steze, njive 2,2 km
  • brv čez Ljubljanico

OCENJENI STROŠKI 29,070 EUR

Kolesarska pot pelje od športnega igrišča pred osnovno šolo Janeza Mraka (v obratni smeri urinega kazalca) čez brv v Janezovo vas, pod mostom čez Ljubljanico pri izvozu z avtoceste, mimo nekdanjega rimskega naselja Nauportus do Kotnikovih bajerjev, od tam čez Ljubljanico po novi brvi, vpeti kar na stari transportni most za glino do opuščene opekarne v Sinji Gorici (preveriti trdnost obstoječega železnega mostu in primernost predlagane rešitve), nato čez Črno mlako, ki ima na drugi strani avtoceste l??????????epše ime Podlipščica, do krožne poti okrog Blatne Brezovice, dela širšega projekta z delovnim naslovom Avtokamp Blatna Brezovica. Pot nas pripelje v samo središče vasi, se nato mimo gruče kozolcev, od koder lahko vidimo blizu trideset cerkev na obrobju Ljubljanskega barja, spusti do cerkve sv. Jakoba, nato pa povsem po (severnem in zahodnem) obrobju osamelca pripelje do športnega parka v Blatni Brezovici nekje na polovici poti. Po nekaj metrih asfalta pot ponovno zavije na kolovoz v smeri avtoceste (in se odlepi od asfaltne medkrajevne kolesarske poti L034 in Jakobove romarske poti (na skici 3)), nato levo do Sinje Gorice (desno lahko zavijemo na pot (1), ki pelje proti Logu in Brezovici pri Ljubljani) in nas mimo centra za razvrščanje odpadkov ponovno pripelje do Ljubljanice v bližini kraja najdbe štirideset tisočletij stare konice osti sulice pri nekdanji Jelovškovi opekarni.

??????????V Impexu prečkamo glavno cesto Ljubljana–Vrhnika (tudi državno kolesarsko cesto D1 (2)), na Vrhniko pa se vrnemo po trasi nekdanje krajevne železnice.

Glavne zanimivosti ob poti so: bajerji nekdanje Kotnikove opekarne, najdišča kolišč Blatna Brezovica, Za njivo in Za Mežnarjem, najdišča drevakov in drugih kolišč (že bolj proti Bevkam – npr. Zrnica, Za strugo, Konec), kamenodobnega tabora Za njivo, cerkve sv. Jakova, kmečka arhitekturna dediščina Blatne Brezovice (svinjaki, svinjske kuhinje, gospodarjeva poslopja, štale in številni kozolci), razgled z vrha osamelca.

Objavljeno v Kolesarstvo, Proračun, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Čudežna beseda mama, razložiti se ne da…

2016_Voscilo
»Čudežna beseda MAMA razložiti se ne da, zna jo le zašepetati las, otroškega srca.«
 Vsem materam iskrene čestitke ob materinskem dnevu.
Velika noč naj Vam prinese notranji mir, v srcu srečo in telesu zdravje.

 LISTA ZA RAZVOJ VRHNIŠKEGA PODEŽELJA

Objavljeno v Novičke | Pusti Komentar

Vprašanje JP KPV: Priklop določenih objektov na javno kanalizacijsko omrežje

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS, št. 98/2015 (v nadaljevanju: uredba) v petem odstavku 19. člena določa, da se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, v katerem je določeno, da mora biti aglomeracija zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem ali z komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom uredbe, za posamezen objekt v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z:

  1. malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska komunalna čistilna naprava,
  2. tipsko malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja, ki so predpisani za to aglomeracijo,
  3. nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s prvo in drugo alinejo tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave in ta nepretočna greznica ustreza pogojem, določenim s to točko tega odstavka 19. člena uredbe.

Ker je v občini Vrhnika na območjih, ki so se v okviru projekta Čista Ljubljanica opremljali z javnim kanalizacijskim omrežjem kar nekaj objektov, katerih lastnike ste že pred sprejetjem in uveljavitvijo uredbe pozvali k njihovemu priklopu na to omrežje in ki ustrezajo posebnostim oziroma izjemam iz petega odstavka 19. člena uredbe nas zanima, ali boste te posebnosti in izjeme v teh primerih dejansko tudi upoštevali in kako boste lastnike teh objektov, ki se še niso priklopili na javnim kanalizacijskim omrežjem o tem obvestili, saj marsikdo od njih, če ne kar vsi, s to uredbo in njenimi posameznimi določbami niso seznanjeni in tako ne morejo na ustrezen način zavarovati svojih pravic in interesov.

Ob tem nas prav tako zanima, kako boste ravnali v primerih, ko so lastniki takih objektov (v kolikor ti primeri obstajajo) že izdelali kanalizacijske priključke na javno kanalizacijsko omrežje, strošek teh priključkov pa je bil bodisi nesorazmerno velik glede na koristi za okolje ali pa je njegova dolžina presegala 100 m, opremljanje pa bi lahko skladno s petim odstavkom 19. člena uredbe zagotovili z bistveno manjšimi stroški in so s tem, ko so vaš poziv za priklop na javno kanalizacijsko omrežje upoštevali, finančno oškodovani.

Po našem mnenju je namreč nesprejemljivo, da bi kljub predhodno navedenim določbam uredbe vztrajali na tem, da bi morali lastniki teh objektov le-te kljub nesorazmerno visokim stroškom kanalizacijskega priključka, ki so posledica bodisi zahtevnosti terena, lege objekta ali njegove oddaljenosti do javnega kanalizacijskega omrežja oziroma dolžine kanalizacijskega priključka, priklapljati na javno kanalizacijsko omrežje oziroma da tistim morebitnim lastnikom, ki so te priključke v času po uveljavitvi uredbe že izvedli, pa jim to ob upoštevanju uvodoma citirane določbe uredbe ne bi bilo treba, s tem nastalih stroškov ne bi povrnili.

Zato vas v zvezi z navedenim prosimo, da ta naš dopis podrobno proučite in nam svojo odgovor v zvezi s tem v najkrajšem možnem času posredujete na naš e-naslov, v primeru morebitnih nejasnosti ali vprašanj v zvezi s tem pa se obrnite na naš naslov in z veseljem bomo skupaj z vami poskušali najti ustrezno rešitev, ki bo usmerjena predvsem v korist in dobro vseh teh občank in občanov občine Vrhnika.

 mag. Viktor Sladič, občinski svetnik

predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

Odgovor (PDF, 560 KB) JP Komunalno podjetje Vrhnika na vprašanje Liste za razvoj vrhniškega podeželja z dne (30. 3. 2016):

Priklop_dolocenih_objektov_na_kanalizacijsko_omrezje

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke | Pusti Komentar

Informacija o poteku 4. izredne seje Občinskega sveta občine Vrhnika

Dne 3. 3. 2016 je potekala 4. izredna seja Občinskega sveta občine Vrhnika, ki je bila tokrat posebna.

Posebna zato, ker je njen sklic zahtevalo 9 občinskih svetnikov iz vseh list in strank, zastopanih v Občinskem svetu občine Vrhnika, tudi Liste za razvoj vrhniškega podeželja, razen Socialnih demokratov in ker je bila na njej obravnavana do sedaj nepoznana tematika, to je begunska problematika v občini, za katero ocenjujemo, da zahteva opredelitev tako posameznih svetniških skupin in posameznikov, kot tudi Občinskega sveta samega.

V zahtevi za sklic izredne seje je bilo tako navedeno, da so občinski svetniki seznanjeni z navedbami iz različnih medijev, ki se nanašajo na begunsko problematiko v R Sloveniji in v posameznih občinah, tudi občini Vrhnika, toda zanesljivih informacij iz vrst policije, novinarjev, politikov in ostalih, da je naša občina ena izmed izbranih lokacij za delovanje začasnega nastanitvenega centra za migrante, nimajo.

Objekt vojašnice na Vrhniki bo poleg s strani države obljubljene skupine ranljivih ljudi sprejemal predvsem tiste, ki jih bosta zavračali Nemčija in Avstrija, torej tiste, ki po preverjanjih z različnimi metodami za njih niso sprejemljivi

Kot je mogoče razbrati iz medijev, se že skorajda vse občine, ki se neposredno soočajo z begunsko problematiko, ostro odzivajo na odločitve slovenske vlade in prav je, da tudi občina Vrhnika poda svoje mnenje in se opredeli do tovrstnih razmer. Večina teh občin je namreč ne samo imela izredne seje svojih Občinskih svetov, ki so jih sklicali župani sami, temveč so svojo voljo izrazili tudi z mirnimi protesti.

Predlagatelji zahteve za sklic izredne seje Občinskega sveta občine Vrhnika so tako prepričani, da na le, da je treba izraziti nasprotovanje enostranskemu odločanju države v zvezi s tem, in da so tako občinski svetniki kot prebivalci občine Vrhnika upravičeni do informacij s strani odgovornih glede delovanja  začasnega nastanitvenega centra za migrante na Vrhniki, in to tako glede same lokacije, o številu in statusu beguncev oziroma migrantov ter nenazadnje tudi glede zagotavljanja varnosti v tem centru in v celotni občini.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja se do tovrstnih razmer v R Sloveniji in tudi v naši občini ne želimo politično opredeljevati, ker to ni ne naša vloga, ne naš namen. Ker pa se čutimo dolžni odzvati na razmere v naši občini glede beguncev oziroma migrantov, smo se pridružili zahtevi za sklic izredne seje Občinskega sveta na to temo. Predvsem zato, ker kot občani in kot predstavniki v Občinskem svetu nimamo s strani države popolnoma nobenih informacij v zvezi s tem in ker ne želimo, da država o vsem tem odloča izredno enostransko in brez sodelovanja lokalne skupnosti.

V naši listi se zavedamo, da begunskega vala v R Sloveniji ni mogoče preprečiti in da se bomo s tem problemom soočali tudi v naši občini. Zato je glede na verjetnost, da bodo te razmere trajale še dlje časa, po našem mnenju nujno potrebno ustvariti razmere in pogoje za sprejem in začasno namestitev beguncev oziroma migrantov tudi v naši občini.

Strinjamo se tudi, da je potrebno v teh razmerah pomagati vsem, ki so naše pomoči potrebni, vendar je potrebno pri tem zelo jasno opredeliti, kdo so tisti, ki so te pomoči v resnici potrebni ter kje, kako in na kakšen način to pomoč nuditi. Predvsem pa se strinjamo, da je potrebno biti pri reševanju te problematike v naši občini, strpen.

Na izredni seji se je pokazalo, da so pogledi na razmere v zvezi z begunci oziroma migranti med občinskimi svetniki različni, in to od brezpogojnega odobravanja njihove namestitve v začasnem namestitvenem centru in njihove siceršnje prisotnosti v našem lokalnem okolju,  do popolnega nasprotovanja temu.

Pokazalo se je tudi, da vsem občinskim svetnikom ne gre povsem zaupati, saj so občinski  svetniki svetniške skupine Liste povezujemo Vrhniko, to je županove liste, ki so se pridružili zahtevi za sklic izredne seje Občinskega sveta, kljub temu, da so bili še dopoldan pred sejo glede predlogov vseh sklepov, ki so bili pripravljeni skupaj z ostalimi občinskimi svetniki, na seji zavzeli popolnoma drugačno stališče in s tem ostale predlagatelje prepustili toku dogodkov na tej seji. Ampak drugačnost nas dela zanimive, takšno odločitev posameznikov pa lahko le sprejmemo ali pa ne, spremeniti je ne moremo, razen če si oni sami tega ne želijo.

Da vse skupaj ne bilo tako zelo enostavno, pa je poskrbel tudi župan, ki je pred sejo  Občinskega sveta kljub temu, da so predloge sklepov v sodelovanju s predstavniki Krajevnih skupnosti Stara Vrhnika, Verd, Center in Breg ter predstavniki staršev vrtca Barjanček in Žabica, pripravili predlagatelji zahteve za njej sklic, predlagal svoje sklepe, ki pa so bili zelo podobni tem predlogom sklepom.

Vendar je pri tem pomembno, da so predlagatelji zahteve za sklic izredne seje Občinskega sveta znali in uspeli predloge teh sklepov poenotiti in jih skupaj tudi potrditi.

Tako so bili sprejeti naslednji sklepi:

V začasnem namestitvenem centru na Vrhniki je zaradi neprimernosti lokacije centra (bližina šole in vrtca) možno namestiti največ do 150 oseb iz tako imenovanih ranljivih skupin, to je družin z otroci.

Občinski svet občine Vrhnika od pristojnih državnih organov zahteva sprejem zakonodaje oziroma sistema, ki bo omogočala vzpostavitev kvotnega sistema in da bo na Vrhniki začasni namestitveni center zaprtega tipa, kar pomeni, da se nameščeni v njem ne morejo prosto gibati izven njega oziroma sprejeti jasna pravila delovanja tega centra, ki bodo tudi onemogočala, da bi se begunci oziroma migrantov izven centra gibali v času prihajanja in odhajanja otrok v oziroma iz vrtca Barjanček in Žabica in osnovno šolo Antona Martina Slomška.

Pristojni državni organi v sodelovanju z občino poskrbijo, da bo znotraj začasnega namestitvenega centra delovala trgovina, ki bo nameščene v tem centru oskrbovala z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

V začasnem namestitvenem centru se zagotovi dodatno varovanje s strani policije in drugih oseb, ki jih financira država.

Med začasnim namestitvenim centrom in enotama vrtca Barjanček in Žabica se postavi ograja, ki bo dejansko onemogoča prehod migrantov preko nje.

Pred vhodom v začasni namestitveni center se zagotovi oseba, ki bo spremljala morebitne prihode in odhode iz centra in s tem zagotavljala stalno obveščenost o osebah, ki v center vstopajo in iz njega izstopajo.      

Za varovanje otrok v enotah vrtca Barjanček in Žabica in Osnovne šole Antona Martina Slomška, se s finančnimi sredstvi države zagotovi prisotnost najmanj dveh varnostnikov.

Pristojni državni organi občino Vrhnika dnevno obveščajo o številu, strukturi in epidemiološkem stanju migrantov v začasnem namestitvenem centru.

Pristojni državni organi občini Vrhnika zagotavljajo pokritje vseh stroškov, ki jih ima občina Vrhnika v zvezi z delovanjem začasnega namestitvenega centra, vključno z stroški, ki bi jih imela občina zaradi morebitno prostih mest otrok v enotah vrtca  Barjanček in Žabica, ki bi bili posledica nevpisa oziroma izpisa otrok iz vrtca.

Pristojni državni organi morajo občino Vrhnika redno obveščati o vseh spremembah v zvezi z delovanjem  začasnega namestitvenega centra.

Občinski svet občine Vrhnika odločno obsoja vsak sovražni govor in širjenje nestrpnosti  v zvezi z begunci oziroma migranti in zaradi delovanja začasnega namestitvenega centra v občini Vrhnika.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja ocenjujemo tako samo izredno sejo kot tudi sklepe, ki so bili na njej sprejeti, kot pozitiven pristop reševanja begunske problematike v naši občini, saj le strpno reševanje takih problemov lahko privede do ustreznega rezultata.

Sedaj pa nadaljujemo z našim delom in poslanstvom, saj imamo v teku kar nekaj projektov, ki so pomembni za razvoj vrhniškega podeželja in ki jih želimo dokončati in za katere verjamemo, da bodo doživeli ustrezen razplet, tudi z njihovo vključitvijo v proračun občine Vrhnika za leto 2017.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

 

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

Informacija o poteku 9. redne seje Občinskega sveta

Dne 11. 2. 2016 je potekala 9. redna in hkrati tudi prva seja Občinskega sveta v letu 2016, ki je bila nekako srednje zahtevna, čeprav so bila na njej obravnavana gradiva, ki so zelo pomembna za vse občanke in občane občine Vrhnika. Ta seja je bila ponovno kot prejšnja, tudi preizkusni kamen za to, koliko  smo oziroma so občinski svetniki pripravljeni storiti za občanke in občane oziroma koliko nam/jim pomenijo, ali pa se ženemo oziroma ženejo zgolj za določene usmerjene cilje.

Na seji je bilo v obravnavi skupno 11 točk, od predloga Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki, do predloga Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika in ne nazadnje zelo pomembna tema za vse, to je predlog sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oziroma komunalnih storitev po domače.

V zvezi vprašanji, ki jih je naš predstavnik postavil na prejšnji, to je 8. redni seji, lahko rečemo, da so pisni  odgovori, navedeni v gradivu za to sejo, o kateri sedaj poročamo,  delno sprejemljivi, nikakor pa niso zadovoljivi. Objekti, vpisani v register nepremične kulturne dediščine v občini so po našem mnenju prevelikega pomena, da bi lahko o njih presojali tako, čez palec, ampak zahtevajo poglobljen, sistematičen in turistično-gospodarsko-razvojni pristop in seveda tudi reševanje.

Na tokratni seji pa je naš predstavnik postavil 1 pobudo ter 3 vprašanja, in sicer:

  1. Prva pobuda se je nanašala na uporabo mobilnih telefonov med sejami občinskega sveta, saj njihova uporaba moti potek same seje in onemogoča poslušanje avdio video zapisov sej. Zato je bila dana pobuda, da se mobilnih telefonov ne vnaša v sejno sobo ali pa da jih občinski svetniki in drugi prisotni na sejo pred začetkom seje ugasnejo ali pa jih vsaj nimajo na mizah. Pobuda je bila s strani nekaterih občinskih sicer zelo hladno sprejeta, na koncu seje pa so bili na mizah še vedno 3 mobilni telefoni.
  2. Prvo vprašanje se je nanašalo na nedavno postavljeno omejitev prometa za tovorna vozila skupne mase do 18 ton, ki je bila v decembru 2015 postavljena pred mostom čez Črno mlako med Sinjo gorico in Blatno Brezovico, kar krajanom predvsem Blatne Brezovice onemogoča prevoze kurilnega olja, mleka, peska, betona in drugih težjih tovorov, ki jih morajo sedaj izvajati preko Bevk, kar ne nazadnje prevoze tudi podraži. Ker sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica Komunalno podjetje Vrhnika, ki je to omejitev postavila, ni obvestila je prvo vprašanje, ali gre za trajno ali začasno omejitev. Potem pa tudi, ali so razlogi za to omejitev v slabem stanju mostu ali pa gre za druge razloge. In ne nazadnje se postavlja vprašanje, ali se v zvezi s tem načrtuje gradnja novega ali prenova obstoječega mostu in v kakšnem roku.
  3. Drugo vprašanje se je nanašalo na komunalni prispevek v Občini Vrhnika oziroma na nerazumno ravnanje občinske uprave v zvezi z nedavno izdano sodbo Upravnega sodišča, ki jo občinska uprava povsem ignorira.  Pri tem gre tudi za ravnanje občinske uprave, ki nima razumne razlage in je nepredstavljivo. V drugem delu pa gre za zahteve Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z Odlokom o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, za katerega na ministrstvu ugotavljajo, da je v neskladju z zakoni in predpisi s tega področja in zahtevajo njegovo popravo, občinska uprava pa ravno tako ignorira njihove zahteve. Človek bi pričakoval, da se bo občinska uprava in vsi odgovorni v njej, pa tudi občinski svetniki, ki so ta odlok kljub številnim opozorilom, izrečenim predvsem s strani predstavnika naše liste in SLS, na to vprašanje odzvali. Nasprotno! Odziv je bil ledeno hladen in brez kakršnega koli komentarja. Več o teh problemih pa ste si oziroma si lahko preberete na spletni strani naše liste v prispevku »Saga o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika se nadaljuje«.
  4. Tretje vprašanje pa se je nanašalo na več sklopov, in sicer od nepremičnin v občinski lasti, nepremične kulturne dediščine v občini Vrhnika, spremembami namembnosti parcel v občinski lasti, dostopa do vrhniških znamenitosti in drugo. Ker gre za kompleksna vprašanja, časa pri tej točki seje Občinskega sveta oziroma možnosti, da bi jih naš predstavnik v celoti podal v ustni obliki ni bilo, jih je naš predstavnik izročil županu v pisni obliki in si jih lahko ogledate  tukaj.

Kot je to v praksi, bodo pisni odgovori na dano pobudo in zastavljena vprašanja pripravljeni in posredovani do naslednje seje Občinskega sveta.

Sedaj pa k nekaterim pomembnejšnim točkam te seje:

V zvezi z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki, ki je bil obravnavan na tej seji, gre za možnost širitve dejavnosti podjetja Kemis d.o.o., to je postopne gradnje ustreznih objektov na območju »objekta A«, pri čemer naj bi po tem predlogu šlo za obdelavo drugih vrst nevarnih in nenevarnih odpadkov, predvsem gospodinjskih aparatov in opreme, namesto obdelave nevarne in nenevarne odpadne elektronke opreme, ki naj bi se na tem območju razgrajevala in obdelovala v znatno manjših količinah.

Temu predlogu je naš predstavnik nasprotoval, saj iz gradiva ni razvidno, za kakšne odpadne produkte, kot posledica razgradnje odpadne gospodinjske opreme gre in kakšen je vpliv teh produktov tako na okolje, kot tudi  na prebivalce, predvsem Sinje gorice, še vedno pa imamo aktualen problem smradu v občini, ki se ne premakne z mrtve točke, čeprav smo v naši listi predlog načina in postopka njegovega vrednotenja in kasneje reševanja pripravili že pred časom in ga posredovali županu v reševanje. Prav tako ne želimo problema smradu v občini širiti z nekimi novimi in razširjenimi dejavnostmi na tem, že tako obremenjenem območju.

Direktor podjetja Kemis d.o.o. je sicer na vsa naša vprašanja in pomisleke sicer izčrpno in korektno odgovoril, vendar ne našega predstavnika, kot tudi ostalih sodelujočih v tej razpravi, ni povsem prepričal, zato predlog z naše strani ni dobil podpore, še vedno pa jo je dobil dovolj, da je bil potrjen oziroma sprejet.

Pri predlogu Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika gre pravzaprav za čistopis vseh sprememb in dopolnitev osnovne odredbe iz leta 2009, ki je za tem doživela 6 sprememb in dopolnitev ter s tem za uporabnika oziroma zainteresiranega občana postala povsem nepregledna. Odredba je bila obravnavana in v veliki meri tudi usklajena na 7. redni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je bila 19. 1. 2016 in o čemer smo vam na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja že izčrpno poročali.

Glede na to, da je bil naš predstavnik prisoten na tej seji  Odbora za ekologijo in infrastrukturo in se je z usklajenim gradivom strinjal, razprave o tem na seji Občinskega sveta ni bilo, čeprav je stališče Liste za razvoj vrhniškega podeželja do tako imenovanih modrih con znano in ga ne bomo ponavljati.

Pri obravnavi predloga sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oziroma komunalnih storitev po domače, je šlo za predlog Komunalnega podjetja Vrhnika za dvig cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki naj bi veljale od 1. 3. 2016 dalje, čeprav so se pred tem te cene dvignile že z 1. 7. 2016, to je pred komaj 8 meseci.

V zvezi s tem je bila strani le svetnikov svetniških skupin SDS, SLS in Liste za razvoj vrhniškega podeželja sprožena razprava o Elaboratih o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za navedene storitve, ki so osnova za »določitev cen posamezne gospodarske javne službe.

Naš predstavnik je kot osnovni problem izpostavil to, da se Občinskemu svetu posreduje v obravnavo navedene elaborate prej, preden se sprejema poslovno poročilo Komunalnega podjetja Vrhnika, ki bi moralo biti po naši oceni izhodišče za določevanje cen teh storitev in ne obratno. V elaboratih so bile ugotovljena tudi številna neskladja med podatki, ki so dokazljiva in na katere je bila direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je to gradivo na seji predstavljala,  opozorjena, vendar je kot po navadi našla pojasnila, s  katerimi je skušala prepričati tiste, ki smo mislili drugače.

Najbolj izstopajoč je  namreč posredni podatek o vodnik izgubah v občini, do katerega smo v naši listi prišli tako, da smo od količine skupno načrpane vode v občini, ki je osnova za obračun vodnega nadomestila, ki ga odmerja in izplačuje država v skladu s področno uredbo, odšteli predvideno količino dobavljene pitne vode v letu 2016 in tako ugotovili, da je vodnih izgub 39,1 % in ne 30 oziroma 31%, kot je pred tem zatrjevala direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika, ki na koncu ni več našla zadovoljivega ali prepričljivega pojasnila, s katerim bi prepričala ne le našega predstavnika, ampak tudi druge občinske svetnike, ki so bili v to razpravo vključeni. Za lažje razumevanje: gre za 487.169 m3 razlike, ki so v resnici vodne izgube). Povsem na koncu je direktorica po tem, ko je te podatke tudi sama preračunala, to našo ugotovitev tudi potrdila.

Podobna neskladja podatkov so tudi v Elaboratih o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode, čiščenje komunalne odpadne vode in storitve, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Takim predlogom za spremembe oziroma dvig cen je naš predstavnik nasprotoval in ga ni podprl, pridružili pa so se mu tudi svetniki svetniških skupin SDS in SLS, vendar pa je predlog dviga cen ne glede na vse predložene in potrjene argumente dobil zadostno podporo tistih občinskih svetnikov, ki se jim vse to ne zdi problem in se jim tudi ni zdelo vredno o tem niti razpravljati ali vsaj povedati svoje mnenje.

Tako imamo v Občini Vrhnika kljub temu, da smo bili nazadnje priča dvigu cen komunalnih storitev pred komaj osmimi meseci, z 1. 3. 2016 10% zopet višje cene oskrbe s pitno vodo, odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, pri čemer pa bo razliko v ceni oskrbe s pitno vodo občankam in občanom na predlog župana pokril občinski proračun.  Kaj pa to pomeni v resnici za vsakega od nas, tudi za podpornike takim predlogom povišanja cen, pa bomo videli in občutili kmalu.

Naj na tem mestu omenimo še eno točko, ki je bila članom Občinskega sveta sicer posredovana kot dodatno gradivo. To je izvajanje projekta RuNe oziroma WiFi v centru Vrhnike, za katerega je bila predlagana prerazporeditev dodatnih 12.200 EUR, ki se zagotavljajo iz proračunske postavke 23001 – Splošna proračunska rezervacija. Pri tem projektu gre za širokopasovno pokrivanje tako imenovanih belih lis v občini, izvajal pa se bo skupaj s sosednjimi občinami in bo predvidoma sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe.

Predlog je bil sicer deležen nekaterih komentarjev, predvsem na račun zavrnitve amandmajev našega predstavnika, ki jih je vložil na zadnji seji v okviru obravnave predloga Odloka o proračuna občine Vrhnika za leto 2016, ki bi občinski proračun neposredno obremenil za približno 12.000 EUR.

Predlog za prerazporeditev dodatnih sredstev za izvajanje projekta WiFi  je bil ne glede na to podprt, saj ni razloga, da s svojimi osebnimi pomisleki onemogočamo kogarkoli, še posebej pa ne občank in občanov, ki jim to prinaša določeno pridobitev.

Tako, zopet kar nekaj informacij s te zadnje letošnje seje, vendar verjamemo, da si jih zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar