Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

V tem delu predlogov sprememb in dopolnitev smo se omejili zgolj na besedila posameznih členov predloga, za katere menimo, da niso skladna z določbami posameznih zakonov in predpisov, ostale pripombe oziroma predlogi pa so navedeni v delu, ki se nanaša na predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika.

K 2. členu:

V zvezi s predlogom 2. člena predlagamo, da se točka 1. prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Program opremljanja stavbnih zemljišč je akt, s katerim Občina Vrhnika podrobno določi komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določi podlage za odmero komunalnega prispevka«.

Obrazložitev:

75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP – 106/2010 popr., 43/2011 – ZKC-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A in 109/2012) v prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

Drugi odstavek tega člena določa, da morajo biti investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

Skladno s tretjim odstavkom tega člena se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

V prvem odstavku 1. člena predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika pa je določeno, da s tem odlokom sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika, ki vsebuje tudi podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, komunalno opremo v gradnji in načrtovano gradnjo, nikakor pa to ni akt, s katerim občina določa zgolj podlage za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo, kot je to opredeljeno v sedanji točki 1. prvega odstavka 2. člena predloga Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika.

K 3. členu:

V zvezi s predlogom 3. člena predlagamo, da se:

• v prvi alineji besedna zveza: »površina parcele« nadomesti z besedno zvezo: »površina stavbnega zemljišča«;
• v četrti alineji besedna zveza: »opremljenost parcele s komunalno opremo« nadomesti z besedno zvezo: »opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo«;
• doda nova, sedma alineja, ki se glasi: »izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo«.

Obrazložitev:

V 3. členu predloga so napačno in v nasprotju z 5. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007) navedena merila za odmero komunalnega prispevka, zato gre v predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za njihovo uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.

K 4. členu:

V zvezi s predlogom 4. člena predlagamo, da se besedilo prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka v celoti črta in nadomesti z besedilom enega odstavka, in sicer:

»1) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva velikost stavbnega zemljišča po projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma podatki o dejanski površini stavbnega zemljišča iz zemljiškega katastra, na kateri je zgrajen objekt in je namenjena njegovi redni rabi«.

Sedanji šesti, postane tretji odstavek, sedanji sedmi pa postane četrti odstavek.

Obrazložitev:

Četrti člen osnutka je v celoti neustrezen in nezakonit. Ne glede na to, ali se komunalni prispevek odmerja zaradi priklopa obstoječega objekta na komunalno opremo ali pa se odmerja v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja za novogradnjo, so merila glede velikosti stavbnega zemljišča enaka.

O tem govori tudi sodba Upravnega sodišča IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt. Sicer je možno, da se zemljiška in gradbena parcela v naravi prekrivata, vendar je to prej izjema kot pravilo. Zlasti je ta možnost prisotna na podeželju, kjer se stavbna zemljišča prepletajo s kmetijskimi zemljišči.

Prav tako velikosti parcel, namenjenih gradnji, ki so opredeljene v 48. členu Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014) ni mogoče enačiti z velikostjo stavbnih zemljišč oziroma parcel objekta, kot to določa  Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.

Vprašanje, ki se tu zastavlja je, ali se lahko za gradbeno parcelo smatra samo tista parcela, ki je vrisana v karte, ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta, saj če gradbena parcela ni vrisana, potem tudi ni določena. Če pa so določena samo merila za parcelacijo, potem Občinski prostorski načrt sicer daje podlage za določitev gradbene parcele objekta, vendar s tem le-ta še ni določena.

Če pa se gradbena parcela določa v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, potem to parcelo določi projektant na podlagi meril za parcelacijo in na podlagi konkretne situacije posameznega objekta na terenu.

Vprašanje pri tem je, ali to lahko naredi občinski uradnik, ki odmeri komunalni prispevek v primeru, da gradbena parcela objekta ni določena, oziroma ali lahko to stori sam, na podlagi določenih pavšalov. Pragmatično gledano je to sicer najbolj praktična možnost, striktno zakonsko gledano, pa je to lahko pravno sporno. Občina bi morala v takem primeru občana napotiti na strokovno usposobljeno osebo, da mu odmeri in izriše gradbeno parcelo njegovega objekta oziroma sama zagotoviti strokovno usposobljeno osebo.

Postavlja se tudi vprašanje, kako ravnati v primeru, ko bo neka konkretna parcela morda manjša od  z Občinskim prostorskim načrtom določene minimalne velikosti parcele, namenjene gradnji? Ob tem pa se zastavi tudi vprašanje, ali je pravilno, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporabi določilo Občinskega prostorskega načrta glede minimalne površine parcele, namenjene gradnji, če pa državni predpis, to je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporablja pravilo stavbišče, to je neto tlorisna površina objekta x 1,5.

Navedeno merilo je dovolj ustrezno urejal 8. člen sedaj neveljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in 407/2013), ki je določal, da se pri površini parcele upošteva velikost parcele po podatkih iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če parcela objekta ni določena oziroma ni prikazana, se skladno z drugim odstavkom tega člena za površino parcele upošteva površina, ki je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. V tretjem odstavku tega člena pa je določal, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena oziroma njena površina ni določena v projektu iz prvega odstavka tega člena oziroma je ni mogoče določiti na način iz drugega odstavka tega člena, parcelo objekta opredeli tako, da se velikost stavbišča, to je neto tlorisna površina objekta, pomnoži s faktorjem 1,5.

Ob tem je potrebno upoštevati tudi sodbo Upravnega sodišča ev.št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Da je velikost stavbnega zemljišča merilo za odmero komunalnega prispevka pa določa tudi prvi odstavek 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

K 11. členu:

V zvezi s predlogom 11. člena predlagamo, da se besedilo sedanjega tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Del komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na obračunskem območju se  izračuna na način, kot je prikazano v enačbi iz 12. člena tega odloka«.

Obrazložitev:

Sedanji tretji odstavek 11. člena predloga ni v skladu z določili Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, zato gre v tem predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.

K 12. členu:

V zvezi s predlogom 12. člena predlagamo, da se pri elementu KPi, besedna zveza »izračunani del komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme«, nadomesti z besedno zvezo »znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju«.

Obrazložitev:

Četrti odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka določa pomen elementov enačbe, zato gre v tem predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.

K 13. členu:

Predlagamo, da se 13. člen   v celoti črta, saj je nepotreben, ker je ta vsebina opredeljena že v četrtem odstavku 11. člena predloga. Ostali členi pa se nato ustrezno preštevilčijo.

K 18. členu:

V zvezi s predlogom 18. člena predlagamo, da se:

• peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda Občinska uprava odločbo po uradni dolžnosti«;
• v šestem odstavku besedna zveza: «Zoper odločbo iz 1.« spremeni tako, da se glasi: «Zoper odločbo iz 1., 2. in 5.«.

Obrazložitev:

Sedmi odstavek 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju določa, da v primeru, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti.

Prvi odstavek 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pa določa, da mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo.

30 dnevni rok, v katerem mora župan odločiti o pritožbi  je določen v osmem odstavku 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da mora župan odločiti o pritožbi zoper odločbo iz sedmega odstavka tega člena citiranega zakona, to je v primerih, ko je odločba o odmeri komunalnega prispevka izdana po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

Na podlagi navedenega ocenjujemo predlog  Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika kot neustreznega in predlagamo, da se ga uskladi v skladu z našimi predhodno navedenimi predlogi sprememb in dopolnitev. 

Splošno k predlogu odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika

75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju v svojem prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

Drugi odstavek tega člena določa, da morajo biti investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

Skladno s tretjim odstavkom tega člena se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

Pri pripravi podlag za odmerjanje komunalnega prispevka občina na podlagi četrtega odstavka tega člena upošteva že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme in investicije v komunalno opremo, ki so določene v občinskem načrtu razvojnih programov za tekoče in naslednje leto.

Ob tem Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) v 4. členu določa, da se s programom opremljanja določi komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi in rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine in roke za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora. S programom opremljanja se za komunalno opremo skladno s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), določijo tudi podlage za odmero komunalnega prispevka.

Iz navedenega tako sledi, da je temeljni dokument občine za predmetno področje Program opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo, ki poleg ostalih predpisanih vsebin določa tudi podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, in sicer na način in po postopku, določenim s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka.

Obravnavani osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika je pomanjkljiv, saj ne vsebuje in ne obravnava sestavin, ki so predpisane z  Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Glede podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka, ki jih ureja  Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, pa občina predpisane vsebine glede odmere komunalnega prispevka poskuša urejati z drugim odlokom, to je predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika.

Tak pristop je v R Sloveniji zelo redek, sicer pa ni nezakonit, čeprav so to vsebine, ki bi jih moral skladno s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 4. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, urejati  Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo.

Predlogi sprememb in dopolnitev predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika

V tem delu predlogov sprememb in dopolnitev smo se omejili zgolj na besedila posameznih členov predloga, za katere menimo, da niso skladna z določbami posameznih zakonov in predpisov. V drugem delu, ki se nanaša na predlog tega odloka, pa so navedene pomanjkljivosti, za katere ocenjujemo, da bi morale biti v njem v skladu s predpisi upoštevane, pa niso.

K 1. členu:

V zvezi s predlogom 1. člena predlagamo, da se:

• v drugi vrstici prvega odstavka za besedno zvezo: »stavbnih zemljišč« doda besedna zveza: »s komunalno opremo«;
• v zadnji vrstici prvega odstavka za besedno zvezo: »in načrtovano gradnjo« doda besedna zveza: »komunalne opreme«;
• v tretjem odstavku pred zaključkom stavka oziroma pred piko doda besedna zveza: », ki sta ga skupaj s tem odlokom izdelali podjetji ZUM d.o.o., Grajska ulica 7, 2000 Maribor in Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana«;
• da se elaborat iz tretjega odstavka predlogu odloka dejansko tudi priloži.

Obrazložitev:

75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju v prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

V zvezi s predlogom dopolnitve tretjega odstavka pa gre za zagotavljanje preglednosti tega akta in ustrezne stopnje pravne varnosti občank in občanov.

K 2. členu:

V zvezi s predlogom 2. člena predlagamo, da se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu in je po prostorskem aktu opredeljeno kot stavbno zemljišče«.

Obrazložitev:

Definicijo parcele objekta oziroma stavbnega zemljišča definirata drugi in tretji odstavek 2. člena v povezavi z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki določajo, da se za parcelo po tem objektu šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek, kot tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. Pri površini stavbnega zemljišča, kot merila za odmero komunalnega prispevka iz prve alineje prvega odstavka 5. člena predhodno citiranega pravilnika, ki ga je poleg ostalih meril potrebno navesti v programu opremljanja, pa se upošteva velikost parcele. V primeru, ko le-ta ni določena, pa se za določitev površine stavbnega zemljišča uporabijo merila iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.

Ob tem je treba upoštevati tudi sodbi Upravnega sodišča RS, in sicer sodbo ev. št.: IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt ter sodbo ev. št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Z obravnavanim predlogom sprememb in dopolnitev tako želimo vzpostaviti jasna merila glede določitve velikosti parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, to je gradbene parcele oziroma stavbnega zemljišča, ki je eno od predpisanih meril za odmero komunalnega prispevka in s tem preprečiti, da bi se velikost te parcele določala nepregledno in v nasprotju s predpisi.

K 4. členu:

V zvezi s predlogom 4. člena predlagamo, da se ga v drugem odstavku dopolni tako, da bo jasno razviden način ugotavljanja skupnih stroškov posamezne vrste komunalne opreme, določen z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, Uradni list RS, št. 80/2007 (v nadaljevanju: uredba), saj iz preglednice iz drugega odstavka le-ta ni razviden.

Ravno tako iz predhodno navedene preglednice ni razviden način določanja obračunskih stroškov, kot delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, prav tako pa ta preglednica ne vsebuje natančnega prikaza vseh prejetih zunanjih dotacij in virov vlaganj za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, to je najmanj znesek evropskih skladov in državnega proračuna kot tudi znesek namenskih sredstev občinskega proračuna, rezerviranih za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme.

Obrazložitev:

Stroške, ki predstavljajo skupne stroške gradnje komunalne opreme, stroške, ki se ne upoštevajo kot skupni stroški ter način ugotavljanja teh stroškov in njihovo izkazovanje, podrobno določa 12. člen uredbe. Prav tako tretji odstavek 11. člena te uredbe določa, da se skupni stroški financirajo iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in drugih virov,  da občina določi delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom in da ta delež predstavlja obračunske stroške.

Iz določil drugega odstavka 4. člena in iz preglednice v delu, ki se nanaša na znesek skupnih stroškov gradnje posamezne vrste komunalne opreme pa vse to ni razvidno, zato je to določbo treba ustrezno dopolniti.

Prav tako iz te določbe ni razviden način določitve obračunskih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, saj v njej ni prikazan delež evropskih skladov, proračuna R Slovenije, delež namenskih sredstev občinskega proračuna in drugi viri, s katerimi se je gradila posamezna vrsta komunalne opreme. Dejstvo je namreč, da je treba skladno z tretjim odstavkom 11. člena uredbe te deleže natančno določiti, saj sicer ni mogoče ustrezno in pravilno določiti obračunskih stroškov, kot deleža skupnih stroškov. To v primeru kanalizacije, kot vrste komunalne opreme pomeni, da bi bilo treba znesek skupnih stroškov znižati najmanj za znesek vseh prejetih zunanjih dotacij, to je sredstev Kohezijskega sklada in proračuna R Slovenije, ki v projektu Čista Ljubljanica predstavljajo 89,39% načrtovane investicije v to vrsto komunalne opreme. Ob tem pa to, da ta sredstva niso ustrezno prikazana in upoštevana v znižanju obračunskih stroškov lahko pomeni njihovo nenamensko rabo in posledično tudi zahtevo po njihovem vračanju.

Iz elaborata, ki je priložen elektronski verziji predlogov obeh obravnavanih odlokov na spletni strani www.obcina.si v okviru poziva za posredovanje predlogov sprememb in dopolnitev v času njune javne obravnave, je na strani 8 in 9 razvidno zgolj to, da je bil pri izračunu vrednosti kanalizacije upoštevan zgolj delež (lastni viri) v višini 10,07%, kateri viri predstavljajo razliko do 100% vrednosti oziroma 89,93% preostalih sredstev, pa iz tega elaborata ni razvidno.

Iz določil drugega odstavka 4. člena in iz preglednice v delu, ki se nanaša na znesek obračunskih stroškov posamezne vrste komunalne opreme pa vse to ni razvidno, zato je to določbo treba ustrezno dopolniti.

K 5. členu:

V zvezi s predlogom 5. člena predlagamo, da se ga ustrezno dopolni tako, da bo jasno razviden način ugotavljanja obračunskih stroškov posamezne vrste komunalne opreme, kot je to predlagano k predlogu 4. člena, preračunanih nato na enoto mere, to je na m2 parcele in na enoto, to je m2 neto tlorisne površine objekta,  določen z 14. členom uredbe, saj iz predloga te določbe in preglednice le-ta ni razviden.

Ob tem tudi predlagamo, da se v besedilo za oziroma pod preglednico, datum: »1. oktober 2014« nadomesti z datumom: 31. december 2014«.

Obrazložitev:

14. člen uredbe določa način preračuna izračunanih obračunskih stroškov na enoto mere, ki se uporabljajo za odmero komunalnega prispevka. Ker iz predloga 5. člena to ni razvidno, prav tako pa predlogu odloka ni priložen elaborat, v katerem je morda ta način preračuna prikazan, je treba to določbo z vidika zakonitosti in preglednosti posameznih vsebin predloga, ustrezno dopolniti na predlagan način in v skladu z navedeno uredbo, prav tako pa iz predhodno navedenega elaborata ni jasno razviden način ugotavljanja obračunskih stroškov za komunalno opremo.

Glede spremembe v datumu pa predlagamo, da glede na to, da se bosta predloga odlokov predvidoma sprejemala v prvem in drugem kvartalu leta 2015 zagotovi, da bo v njih zajeta vsa obstoječa komunalna oprema, za katero pa se pri določitvi obračunskih stroškov upoštevajo tudi najmanj vse zunanje dotacije, prejete oziroma potrjene do tega datuma.

 Predlog odloka:

• ne določa komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ki jo je treba zgraditi in rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine (prvi odstavek 4. člena uredbe);
• ne določa rokov za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora (prvi odstavek 4. člena uredbe);
• za komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi:
  • ne vsebuje ugotovitev ustreznosti in zmogljivosti obstoječe komunalne opreme (prva alineja prvega odstavka 5. člena uredbe);
  • iz prostorskega akta ne vsebuje ugotovitev komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi, vključno z njeno zmogljivostjo in ravnijo oskrbe glede na pričakovane potrebe (druga alineja prvega odstavka 5. člena uredbe);
  • ni ocenjena višina stroškov gradnje komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi (tretja alineja prvega odstavka 5. člena uredbe);
  • ni navedenega popisa in opisa komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture z osnovnimi podatki ter prikaza na karti, ki je pripravljena v merilu prostorskega akta, ki je podlaga za pripravo programa opremljanja (drugi odstavek 5. člena uredbe);
  • niso ocenjeni stroški gradnje komunalne opreme, niso ocenjene finančne možnosti občine in niso določene prioritete gradnje komunalne opreme (tretji odstavek 5. člena uredbe)
• ne določa komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ki jo je treba rekonstruirati, in sicer ločeno po posameznih vrstah opreme in po posameznih enotah urejanja prostora, iz predloga odloka pa tudi niso razvidne smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki se nanašajo na rekonstrukcijo komunalne opreme in so jih nosilci urejanja prostora podali k prostorskem aktu (6. člen uredbe);
• ne vsebuje prioritet za gradnjo ali rekonstrukcijo komunalne opreme, ki so podlaga za določitev rokov za gradnjo nove komunalne opreme ali njeno rekonstrukcijo, in sicer za vsako posamezno leto posebej in vsaj za naslednja štiri leta (prvi odstavek 7. člena uredbe);
• z datumom predvidenega začetka in datumom predvidenega dokončanja gradnje nove komunalne opreme ali njene rekonstrukcije niso opredeljene naslednje minimalne aktivnosti (drugi odstavek 7. člena uredbe):
  • pridobitev lastninske in drugih stvarnih pravic na zemljiških parcelah, ki bodo služile komunalni opremi;
  • izdelava potrebne projektne in tehnične dokumentacije v skladu s predpisi s področja graditve objektov;
  • gradnja ali rekonstrukcija komunalne opreme;
  • tehnični pregled in izdaja uporabnega dovoljenja za komunalno opremo.
• ne določa podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in ločeno za komunalno opremo, katere gradnja je predvidena v občinskem proračunu za tekoče oziroma naslednje leto (druga in tretja alineja prvega odstavka 9. člena uredbe);
• ne opredeljuje načina ugotavljanja skupnih stroškov posamezne vrste komunalne opreme na načine, določene z petim odstavkom 12. člena uredbe in ob upoštevanju šestega in sedmega odstavka uredbe;
• ne vsebuje natančnega prikaza vseh prejetih zunanjih dotacij in virov vlaganj za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, to je najmanj znesek evropskih skladov in državnega proračuna kot tudi znesek namenskih sredstev občinskega proračuna, rezerviranih za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme;
• ne opredeljuje znižanja obračunskih stroškov najmanj za vrednost vseh zunanjih dotacij, to je sredstev evropskih skladov in proračuna R Slovenije.

Na podlagi navedenega ocenjujemo predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika  kot neustreznega in predlagamo, da se ga uskladi v skladu z našimi predhodno navedenimi predlogi sprememb in dopolnitev ter trenutno veljavno zakonodajo na tem področju. 

Ob tem poudarjamo, da je delitev ureditve področij programa opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo in meril za določitev komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na sedanji način, to je z dvema odlokoma  izredno nepregledno, zato ob tem tudi predlagamo, da se v ponovni pripravi združita oba predloga odlokov, to sta Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in se pripravi enoten dokument, to je predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika.