Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Dne 7. 11. 2019 je potekala 7. redna seja Občinskega sveta občine Vrhnika v mandatu 2018 – 2022, ki je bila po svoji vsebini srednje zahtevna, po obsegu in trajanju pa ena krajših. Tako vsaj vidimo tisti, ki smo bili v prejšnjem mandatu vajeni maratonskih sej. Bo pa ta informacija temu primerna, torej ne bo predolga, saj pri nekaterih točkah tokrat ni kaj posebnega za komentirati. Pa ne zato, ker bi bile nepomembne. Nasprotno! Zato, ker je pri njih zadeva povsem jasna

Za to sejo je bilo predvidenih skupno 6 točk, če izpustimo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 6. redne seje ter pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, pa je bilo teh točk skupno 4, in sicer:

• Letno poročilo SU MIRED za leto 2018,
• Osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vrhnika,
• Osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2020 – splošna razprava,
• Nakup Močilnika.

Kot je to že praksa v teh naših informacijah o poteku sej Občinskega sveta, vam ne glede na dnevni red pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov predstavljamo na začetku te informacije. Resnici na ljubo niti ni pomebno, katera točka dnevnega reda so, pomembno je, da so.

V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 6. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

V zvezi z našo pobudo, da se na pomožnem nogometnem igrišču v večernih urah svetloba reflektorjev, ki voznike osebnih in drugih vozil, ki vozijo iz Verda proti Vrhniki zaslepijo, ustrezno preusmeri, smo prejeli odgovor ZIC-a, iz katerega izhaja, da so s tem problemom seznanjeni, da pa naj bi bila svetlobna telesa nameščena skladno s projektom. Navajajo tudi, da iščejo rešitve, ki bodo primerne tako za uporabnike igrišča kot tudi za sosednje objekte in udeležence v prometu. Odgovor zaključujejo z navedbo, da upaj in verjamejo, da bodo problem rešili v najkrajšem možnem času.

Tudi mi to upamo, res pa je, da se je treba pri načrtovanju takih projektov ozreti tudi okrog sebe in ne gledati le nase. Kdor morda ne ve, za kaj gre, naj se v večernih urah pelje (lahko gre tudi peš) po cesti iz Verda proti Vrhniki in mu bo takoj jasno, o čem govorimo.

Naša naslednja pobuda, ki je bila podana večkrat, pa se je nanašala na ureditev Sušnikove ceste med pivovarno Human Fish in križiščen s Potjo v Močilnik. Gre za izjemno varen odsek cesta, ki je na eni strani omejena z objektom podjetja Silico, na drugi pa z vrtnimi ograjami, nima označenega cestišča, ne pločnikov kot tudi ne površin za parkiranje. Zato smo dali na prejšnji seji ponovno pobudo, da se ta del ceste uredi tako, da se z belo barvo označi cestišče in površine za pešce in kolesarje.

Iz odgovora, ki smo ga v zvezi s tem prejeli sledi, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dne 10.10.2019 na svoji 3. seji odločil, da se zariše črta, in sicer kot zvočna črta. Z odgovorom in rešitvijo smo seveda zadovoljni.

Še vedno pa čakamo odgovore na naše pobude, ki se nanašajo na sofinanciranje občine za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), na povečano sofinancirane programov privatnih vrtcev na Vrhniki, kot je vrtec Montessori in na povečanje sofinanciranja občine za poletne rezervacije v Vrhniških vrtcih.

Verjamemo, da bomo tudi na te pobude kmalu dobili ustrezne odgovore.

Je pa naš predstavnik Grega Kukec, podžupan občine Vrhnika, predstavniku Levice v Občinskem svetu na očitke, ki jih je v zvezi z razrešitvijo direktorice JP KP Vrhnika podal na prejšnji seji, predstavil odgovore začasnega direktorja Komunalnega podjetja, ki mu jih je v zvezi s tem postavil Grega Kukec kot občinski svetnik in ki kažejo stanje javnih naročil, ki ga je začasni direktor od ga. Kreže prejel in prihranke, ki so bili zgolj z preglednim in zakonitim vodenjem teh postopkov (gre za zgolj 4 naročila manjše vrednosti) ustvarjeni. Naj povemo, da je bilo samo s tem ustvarjeno za več kot 37.000 EUR prihrankov, posle pa bi sicer dobil Rajko Mivšek, s.p.

Izpostavil je tudi odgovor v zvezi z ključnimi dolgoročnimi naročili v skupni vrednosti cca 4,7 mio. EUR, ki bi v primeru njenega nadaljnjega vodenja podjetja doživeli isto usodo, kot vsa naročila pred tem. Ob tem je naš predstavnik opozoril tudi na odgovor, iz katerega je jasno razvidno (s čemer smo sicer že bili seznanjeni), da je bivša direktorica in Komunalno podjetje zaradi takšnega vodenja projektov obravnavana na Okrožnem sodišču v Ljubljani, in sicer zaradi bistvenih in večkratnih grobih kršitev Zakona o javnem naročanju. Vse to so bili razlogi, iz katerih je bila njena razrešitev nujna in upravičena, kar enako velja tudi za njeno odpravnino.

VPRAŠANJA OZIROMA POBUDE, PODANE NA TEJ, TO JE 7. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Na tej seji smo preko našega predstavnik v Občinskem svetu, Viktorja Sladiča, podali nekaj pobud, in sicer:

1. Na prejšnji seji občinskega sveta je bil sprejet dolgo pričakovani Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Vrhnika, ki je poleg Odloka o proračunu ključen dokument v občini. Ker je to poenostavljeno gledano še ena v vrsti njegovih sprememb in dopolnitev se je pobuda nanašala na pripravo njegovega čistopisa in objavo neuradnega prečiščenega besedila na občinski spletni strani. Enako se ta pobuda nanaša tudi na druge odloge, ki imajo vsaj dve spremembi in dopolnitvi.

Predstavnica Oddelka za prostor je na sami seji odgovorila, da so čistopis odloka že pripravili in kot neuradno prečiščeno besedilo pod rubriko »Predpisi« objavili na občinski spletni strani.

Tega nismo vedeli, smo pa zadovoljni, da tokratna občinska skrbi za preglednost občinskih predpisov in s tem omogoča boljšo seznanjenost občanov z njimi.

2. Druga pobuda se je nanašala na prometno ureditev. V zadnjem času, ali pa kar bolj ali manj stalno, se dogaja, da pride na semaforiziranem križišču Tržaške ceste v smeri proti Robovi ulici, pri zavijanju tovornjakov s priklopniki do zastoja, saj v primeru, ko iz smeri Robove ulice na Tržaško cesto pred semaforjem stojijo vozila, zaradi česar ta tovornjak ne more zaviti desno, enako pa se zgodi kasneje, ko pri cerkvi Svetega Lenarta zavija desno na Robovo, saj sama cestna ureditev in širina teh cest tega preprosto ne onemogoča.

Zato je bila dana pobuda, da se na Direkcijo RS za ceste posreduje pobuda, da se na te križišču iz smeri Ljubljane proti Logatcu postavi prometni znak »Prepovedno zavijanje desno za tovorna vozila s priklopniki«.

Verjamemo, da ti vozniki tega ne počnejo nalašč in da jih po tej poti vodi navigacija, ampak žal ne gre drugače. Pobuda je bila sprejeta, sedaj pa moramo počakati na odgovor direkcije.

3. Zadnja pobuda pa se je nanašala na Športni park na Vrhniki. Športni park namreč v večernih urah (za razliko od pomožnega nogometnega igrišča) ni osvetljen, čeprav bi lahko bil. Na njem je dnevno veliko otrok, ki pa ga morajo v tem letnem času ob 17-ti uri zapustiti, ker ni osvetljen. Zato je bila dana pobuda, da se ga osvetli, vsaj do 19-te ure.

Odgovor bo pripravil ZIC, upamo da že do naslednje seje Občinskega sveta.

Zopet nekaj pobud, za katere pa verjamemo, da so tehtne in zahtevajo primerno obravnavo in rešitve, ki so v dobro vseh nas Vrhničanov.

SEDAJ PA K OSTALIM TOČKAM TE SEJE:

V zvezi z Letnim poročilom SU MIRED (Skupi ustanoviteljski organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo) za leto 2018 lahko povemo, da je bilo predstavljeni in obravnavano že na prejšnji seji Občinskega sveta. Ker je bilo po naši oceni ponovno pripravljeno nepopolno in nepregledno (na pomanjkljivosti tega poročila smo opozarjali že večkrat), saj poleg ustrezno prikazanih prihodkov ni vsebovalo po naši oceni ključnega, to pa je pregled stroškov, ki jih MIRED ima v zvezi s svojim poslovanjem, smo na prejšnji seji predlagali, da se točka umakne iz dnevnega reda in ponovno uvrsti na dnevni red naslednje, to je te seje, kar je župan tudi storil.

Tokrat je bilo to poročilo ponovno predstavljeno v drugačni verzijo, za katero niti ne vemo, ali je nova, ali pa je dopolnjena verzija prejšnjega poročila, res pa je, da je vsebovali tabelo, iz katere lahko razberemo stroške, ki jih je imel MIRD s svojim poslovanjem v letu 2018.

Kar tudi lahko iz tega ugotovimo je, da so to naredili zgolj zato, da so nas »odpikali«. Na predstavnik Viktor Sladič je sicer opazil določena neskladja tudi v tem poročilu, kar je potrdila in tudi ustrezno pojasnila vodja Oddelka za finance, zato glede tega nismo želeli zaostrovati zadeve, čeprav bi jo lahko povsem upravičeno.

Sta pa s tem svojim ravnanjem in pristopom predstavnika MIRED-a pokazala svojo vzvišeno in arogantno držo, ki je hkrati tudi prikaz njihovega odnosa do vseh občank in občanov naše, pa tudi drugih občin, za katere in v katerih MIRE deluje. To pa dobro in tudi ni prav! Ampak vsak po svoji vesti.

Na koncu je bilo letno poročilo SU MIRED za leto 2018 potrjeno, za naslednjič pa vemo, kako ravnati.

Kar se Osnutka Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vrhnika tiče, je zadeva v svoji osnovi dokaj preprosta.

Občina Vrhnika je na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 v letu 1990 sprejela Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vrhnika (odlok NUSZ) – Uradni list SRS, št. 1/90, naknadno pa še spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 47/92, NČ št. 297/03, NČ št. 309/04, NČ št. 323/06 in NČ št. 324/06), predvsem zaradi usklajevanja določb Zakona o graditvi objektov.

PO zadnji spremembi veljavnega odloka v letu 2006 se besedilo odloka ni več spreminjalo, saj je bil v aktivni pripravi Zakon o davku na nepremičnine, ki je bil sprejet v letu 2013 in je nadomestil pravno podlago za odmero NUSZ v vseh občinah. V letu 2014 je bil Zakon o davku na nepremičnine razveljavljen, zgolj v uporabi pa so ostali predpisi, ki so omogočali odmero NUSZ o predpisih, ki so veljali pred sprejemom zakona.

Občina sedaj na novo postavlja Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, za kar ima pravno podlago v 55. členu Zakona o izvrševanju proračunov za leto 2018 in 2019.

Predlagani novi odlok je usklajen z veljavno zakonodajo in sodbami Ustavnega sodišča, ki je z vsebino opozarjalo na neskladnost nekaterih določil obstoječega odloka. Cilj predlaganega novega odloka je torej odprava neskladij določil obstoječega odloka, smiselno se ureja določitev območij, poenostavlja točkovanje, odpravlja nepravična razmerja med posameznimi obremenitvami odmer. Novi odlok o NUSZ je pripravil zunanji izvajalec Structura d.o.o., ob njegovi uveljavitvi pa bo prihodek občine iz tega naslova nespremenjen.

Če nas vprašate za mnenje lahko rečemo, da je novi odlok vsekakor potreben, saj obstoječi ni ne zakonit, še manj ustaven. Res je, da občina iz tega naslova po novem ne bo »pobrala« nič več, kot do sedaj, to pa še zdaleč ne pomeni, da bomo vsi plačevali enako. Zaradi bolj smiselne in tudi pravilne ureditve območij urejanja bodo nekateri zavezanci plačevali »upravičeno« več, drugi pa manj. Veliko bo takih gospodinjstev, ki bodo po novem plačevala procentualno 100% več, v Evrih pa bo to za njih pomenilo od cca 10 do cca 70 EUR, za posamezne poslovne subjekte pa tudi 1000 ali več EUR na leto, na drugi strani pa zopet drugim enako manj. Bodo pa večje razlike, pa spet ne tako zelo velike, pri poslovnih dejavnostih.

Kar je zanimivo pri tem je tudi to, da obstoji upravičena domneva, da nekateri poslovni subjekti NUSZ do sedaj sploh niso plačevali, kar naj bi bilo v primeru kompostarne Rosa, nekateri pa bistveno manj, kot bi morali, kot naj bi bilo to v primeru poslovneža iz Zaplane. Zato je bilo v zvezi s tem na seji občinski upravi naročeno, da to preveri in na naslednji seji Občinski svet o tem obvesti. KO v zvezi s tem izvemo konkretne podatke, vas bomo o tem obvestili.

Pomislek na seji je tudi bil, da v odloku, dokler še ni sprejet in ne stopi v veljavo, ne more viti določena vrednost točke za leto 2020. Res je, da je ta vrednost nižja, kot je bila do sedaj, pa vendar je pomislek v zvezi s tem morda upravičen, zato bo pravna stroka to preverila in po potrebi tudi ustrezno korigirala.

Naš predstavnik Viktor Sladič je v zvezi s tem odlokom podal tudi predlog, da bi bili plačevanja NUSZ za obdobje 5 let upravičeni tudi tisti zavezanci, ki so lastniki stavb, ki so vpisane v seznam nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena in ki z ustreznimi dokumenti izkažejo, da so te svoje nepremičnine sanirali deloma ali v celoti, skladno s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Predstavnik pripravljavca novega odloka o NUSZ je na to odgovoril, da je ta predlog vsekakor smiseln, vendar v nasprotju za veljavno zakonodajo in da s tem reskiramo ukrepanje Ministrstva za okolje in prostor, kar bomo vsekakor preverili.

Na koncu smo osnutek Odloka o NUSZ potrdili, ga prekvalificirali v predlog in posredovali v javno obravnavo, ki traja do 25. 11. 2019. Na tem mestu vabimo vse, da si predlog tega odloka pogledajo, ga proučijo in v kolikor imajo v zvezi z njimi predloge njegovih sprememb in dopolnitev, na njih v tem roku posredujejo občinski upravi občine Vrhnika.

V zvezi z Osnutkom Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2020 lahko rečemo le to, da občina potrebuje proračun, če želi kolikor toliko normalno delovati. Normalno v tem primeru pomeni, da bodo lahko dokončane investicije, ki jih je podedovala od prejšnjega vodstva in vse druge nujne investicije, kar pa pomeni, da bomo imeli na koncu presežek odhodkov nad prihodki v višini cca 3,4 milijone EUR. Govorimo o nujnem dokončanju Zdravstvenega doma, o prepotrebni južni obvoznici, izvedbi kolesarske poti od Bistre do Horjula, za katero je bila celotna dokumentacija pripravljena že v prejšnjem mandatu, o nujnih posodobitvah vodovodnega sistema in še mnogo tega.

Ker situacijo razumemo, tudi nismo imeli prevelikih apetitov po povečevanju proračunskih postavk, smo pa nadvse zadovoljni, da so nekateri naši turistični projekti vanj uvrščeni in da bodo tudi kmalu zaživeli in dajali svoje učinke. Za katere projekte gre, pa si lahko preberete na naši spletni strani.

V okviru splošne razprave o proračunu je naš predstavnik Viktor Sladič izpostavil zgolj dve zadevi. Ena je urejanje zaprte deponije Tojnicah, ki vsako leto stane občinski proračun dobrih 100.000 EUR (kar je več, kot namenjeno za razvoj turizma in kmetijstva skupaj), v zvezi s čemer želimo podrobna pojasnila. Druga zadeva pa so obrazložitve projektov, vključenih v Načrt razvojnih programov, ki so po svoji vsebini čista formalnost in bralcu ne povedo ničesar. Obrazložitve morajo biti po naši oceni po eni strani kratke, po drugi strani pa vsebinsko kljub vsemu bogate in kar je najpomembnejše, jasno razumljive. Kako naj potem občinski svetnik objektivno in kakovostno odloča o vsem , če pa ni seznanjen vsaj s ključnimi podrobnostmi.

Imeli pa smo pomisleke tudi glede prodaje mansarde nad objektom, v katerem domuje Okrajno sodišče in predlagali, da se ga obdrži in nameni za druge potrebne dejavnosti, na primer vsaj za občinski arhiv, ki je bil letos poleti v omejenem požari v stavbi Črnega orla, poškodovan, pa je bilo s strani direktorice občinske uprave pojasnjeno, da so absolutno za, vendar zaradi sodišča in njegovih uradnih ur, vse v zvezi s tem žal ni izvedljivo.

Osnutek odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2020 smo sicer podprli, ga prekvalificirali v predlog in posredovali v javno obravnavo do vključno 17. 11. 2019. Tudi tu vabimo vse, da si predlog odloka o proračunu pogledajo, ga proučijo in v kolikor imajo v zvezi z njimi predloge njegovih sprememb in dopolnitev, na njih v tem roku posredujejo občinski upravi občine Vrhnika.

Za nas lahko rečemo, da bomo pripravili nekaj predlogov njegovih sprememb, ki so po našo oceni pomembne in potrebne in upamo, da bo za njih v občinski upravi dovolj posluha, da jih sprejme.

Zadnja točka, to je Nakup Močilnika, pa vas verjetno še najbolj zanima.

Kot verjetno že veste, je nakup Močilnika že vrsto let interes vseh Vrhničanov ali pa vsaj velike večine njih, pa s prejšnjo občinsko upravo in takratnim županom nismo prišli nikamor. Bolj smo posamezni občinski svetniki utemeljevali potrebo po tem, bolj je prejšnji župan temu nasprotoval z izgovori, kot da se nič ne da, vse je vezano na javno dražbo, z lastnikom se ne da pogovarjati in tako naprej.

Tokrat je drugače. Interes in volja je na obeh straneh, tako na sedanjem županu in občinski upravi, kot tudi na večini občinskih svetnikov, pa tudi pri lastniku, Pogovori so stekli in že na prejšnji seji Občinskega sveta smo z rebalansom proračuna rezervirali sredstva v ta namen.

Zadeva je prišla sedaj tako daleč, da smo se morali občinski svetniki preprosto odločiti, ali gremo v nakup, ali čakamo in s tem seveda tudi reskiramo, da zainteresirani posamezniki, ki pa so – to je dejstvo, odkupijo terjatve in s tem občini, kljub temu, da ima predkupno pravico, zvežejo roke, in to za vedno.

Razpolagamo z dvema cenitvama. Prvo je naročilo sodišče in znaša okroglih 740.000 EUR, druga, ki jo je naročila občina pri cenilcu, s katerim je bila pogodba sklenjena že v prejšnjem mandatu, pa približno 370.000 EUR. Ker gre za občutno prevelike razlike, je občinska uprava naročila še eno cenitev, z rezultatom katere pa ta trenutek še ne razpolagamo.

Kakor koli, lastnik je za in ponuja roko pri 500.000 EUR s tem, da je treba pri tem vedeti, da njemu ne gre niti cent, saj celoten znesek prejme sodišče, ki nato poplačuje upnike do te mere, da je nepremičnina (gre za t.i. novi del Močilnika, to sta parceli 184/6 in 189/4, obe k.o. Verd) za novega lastnika, to je občina Vrhnika, prosta bremen. Ob tem vam moramo povedati, da so blizu zaključka tudi pogovori z lastnikom zemljišč okoli Močilnika tako, da bo občina po zaključenem poslu (upamo da se bo vse izteklo brez zapletov) lastnik celotnega Močilnika, z izjemo starega dela in parkirišča, katerega lastnik je TD Blagajana.

Seveda pa tudi pri tej točki ni šlo vse gladko, saj je imela Lista povezujemo Vrhniko oziroma bivši podžupan, na sam predlog precej pripomb in pomislekov. Od tega, zakaj občina kupuje Močilnik za 500.000 EUR, ni pa ga kupila, ko je bila izklicna cena na dražbi 350.000 EUR, potem da občina ne ve, kaj bi tam imela, pa ga vseeno kupuje. Pa zopet, kako je imela občina v prejšnjem mandatu izdelan cel projekt, kaj naj bi v Močilniku bilo, sedanja občinska uprava pa nima nič, in še par neumnosti.

Na to je za tem, ko mu je celotno zadevo ponovno pojasnil župan, na vse to odgovoril še naš predstavnik Viktor Sladič. Spomnil ga je (bivšega podžupana), da je res, da je bila na zadnji javni dražbi za prodajo Močilnika izklicna cena res okvirnih 350.000 EUR, vendar se je občina in takratni župan, kljub glasnim pozivom posameznih občinskih svetnikov, ni želela udeležiti. Spomnil ga je tudi na to, da je imela občina v proračunu za leto 2017 res naveden projekt »Ureditev izvirov Ljubljanice« v vrednosti okroglih 2 milijona EUR ali natančneje 1.990.000 EUR, pa na vprašanje, za kakšen projekt gre, ne takratni župan, ne podžupan, kot tudi ne takratna direktorica občinske uprave pa tudi nihče od pristojnih iz občinske uprave, ni znal Viktorju Sladiču odgovoriti na to, povsem preprosto vprašanje. In kot so poleg našega predstavnika povedali tudi nekateri drugi občinski svetniki in župan, lahko občina svoje interese na območju Močilnika uveljavlja le v primeru, ko bo postala njegov lastnik.

Na koncu so vsi občinski svetniki predlog za nakup Močilnika soglasno podprli.

Tej točki so sicer sledile še pobude in vprašanja članov Občinskega sveta, ki pa smo vam jo predstavili že v uvodu te informacije.

Tako, zopet nekaj informacij s te zadnje seje Občinskega sveta, za katere upamo in verjamemo, da so za vas koristne, si pa jih po našem mnenju vsekakor zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vseh nas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Na zboru Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, ki je potekal 7. oktobra letos, je naš član in podžupan občine Vrhnika, Grega Kukec, predstavil aktivnosti v Občini Vrhnika, ki so potekale oziroma potekajo od januarja 2019 do danes.

Predvsem je bil poudarek dan na aktivnostih, ki so izpeljane do točke realizacije oziroma so v izvedbeni fazi.

V svojem »telegrafskem slogu« je izpostavil naslednje:

• po več letih usklajevanje z nosilci urejanja prostora (cca. 20 državnih organov, zavodov…) je sprejet Občinski prostorski načrt. Pri tem je v zadnji fazi procesa trenutno občinsko vodstvo uspelo doseči podporo tudi za spremembe, ki so bile v razpravi tudi 8 let in več (Vidmarjeva cona, Kamnolom … ). S tem se odpre pot za izvedbo aktivnosti občanov, podjetij in društev, ki so čakali na ta akt.

• prostori stare knjižnice so se preuredili, DEPO se je preselil na novo lokacijo. V prostorih zdaj poteka pouk. S tem se je (vsaj do neke mere zadovoljivo) rešil pereč problem pomanjkanja prostora v Osnovni šoli Ivana Cankarja.

• V OŠ Antona Martina Slomška se bo pričela prenova/dozidava jedilnice. Zaradi potrebne prestavitve komunalnih vodov, bo začetek nekoliko prestavljen. Dosedanje stanje je namreč onemogočalo primerno organizacijo prehrane za učence.

• Zdravstveni dom: 2. faza je zaključena, zunaj je razpis za 3. fazo izvedbe. Po osnovnih načrtih bi tretja faza po projektantskem izračunu stala več kot 1,4 M€. S tem bi skupen projekt presegel načrtovano vrednost za cca. 800.000 €. Na sam osnovni projekt ter izvedbo prvih dveh faz trenutno vodstvo ni imelo oziroma nima velikega vpliva. Se je pa pristopilo k prevetritvi tretje faze in organiziranju razpisa tako, da bi se lahko v tretji fazi doseglo znatne prihranke. Bomo videli, kakšne bodo ponujene cene. Projekt po pooblastilu Župana koordinira in nadzoruje Grega Kukec, podžupan.

• Ovinek od bivše IUV do križišča z Voljčevo je dokončan. V zadnji fazi izgradnje je trenutno vodstvo pridobilo 124.000 € dodatnih sredstev od države, ki posledično niso bremenile proračuna Občine Vrhnika. Vsak prihranek se bo lahko porabil kje drugje. Projekt po pooblastilu župana koordinira in nadzoruje Grega Kukec, podžupan.

• Izvaja se polaganje optike na Vrhniki in sicer v KS Podlipa (že zaključeno), KS Drenov Grič, Blatna Brezovica, Sinja Gorica … Do zdaj zaradi pogojev Občine Vrhnika ni bilo interesa s strani komercialnih izvajalcev. Po načelnem dogovoru sledi drugo leto izvedba teh del tudi v preostalih predelih občine. Projekt po pooblastilu župana koordinira in nadzoruje Grega Kukec, podžupan.

• Organiziran je Prostofer – brezplačni prevozi za starejše, ki ga lahko uporabijo za obisk zdravnika, prevoz v bolnišnico, odhod v trgovino….

• Most čez Črno mlako je v izgradnji.

• Do Podlipe je cesta zaključena.

• Obnavlja se del ceste v Strmici.

• Južna obvoznica: Vsi projekti so bili že potrjeni s strani DRI-ja. Sofinancerski sporazum med Ministrstvom in Občino je tudi že podpisan.

• Kolesarske poti:

Horjul – Vrhnika: projekt je v fazi izbire projektanta PZI, pridobivanja služnosti in zadnjih usklajevanj z DRSI. Verjetno bo kočno zeleno/rdečo luč prižgal občinski svet. Projekt po pooblastilu župana koordinira in nadzoruje Grega Kukec, podžupan.

• Tematski park Argonavti: investitor je predstavil končne potrebe po infrastrukturi, izdeluje se prometna študija…. Vse bolj se kažejo končni obrisi, kaj si investitor želi in kakšen bo vpliv na Vrhniko. Verjetno bo investitor lahko v kratkem projekt razgrnil zainteresirani javnosti in občinskemu svetu. Projekt po pooblastilu župana koordinira in nadzoruje Grega Kukec, podžupan.

• Odprti so postopki za spremembo prostorskih aktov za Športni park na Vrhniki, Trojico, Bajerje, Zadrževalnik na Beli).

• Zunaj je razpis za direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika. Po odločitvi županov vseh treh občin je predsednik komisije za izbor Grega Kukec.

• Za Močilnik jer izglasovana predkupna pravica občine, v proračunu je urejena podlaga za morebiten odkup. Dogovori z vsemi lastniki so v teku.

• V Starem malnu se vrtni novo mlinsko kolo, občina je tudi prispevala del sredstev. Velike pohvale TD Blagajana.

• Župan se zavzema, da gre Kemis iz Vrhnike. Njegovo trdno stališče pri državi je velika razlika od prejšnjega vodstva občine. Članica Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, Bernarda Kropf, je aktivno vključena v aktivnosti glede Kemisa in je glavna zaslomba in pomoč županu. Gregov osebni pogled na Kemis je sledeč: »Obstaja možnost, sicer majhna, a vendarle, da bo Kemis zares zapustil Vrhniko. Oziroma – napovedovati čudeže je šarlatanstvo, a čudeži se dogajajo.«

• Zares izgleda, da bo do konca leta 2019 podjetje Saubermacher Vrhnika zaključilo z zbiranjem komposta na Vrhniki, kot je obljubljal Peter Gabrovšek, a mu takrat nismo verjeli. Počakajmo in bomo videli, kako se vse razplete.

• Vse Krajevne skupnosti so bile naprošene, da izdelajo plan razvoja za nadaljnja 4 leta, kar so tudi storile. Ti plani so bili ena od osnov za pripravo proračuna. Nekoliko pa se zaradi obilice aktivnosti župana zatika pri koordinaciji in obveščanju. Zato je župan za koordinacijo dela s KS in društvi imenoval novega podžupana, Jožeta Malovrha. Gregi se zdi ta odločitev in izbira odlična.

• Kot zaključek je Grega ocenil sodelovanje z županom kot zelo korektno in absolutno usmerjeno v dobro vseh Vrhničanov in Vrhničank.

V Listi za razvoj Vrhnike in podeželja smo ves čas našega obstoja in delovanja posebno pozornost namenjali projektnemu delu, pri čemer smo se po večini osredotočali na turistične projekte, katerih cilj je povečevanje turistične ponudbe na Vrhnike na eni, in vzpostavitev sistema izgradnje turistične infrastrukture na Vrhniki, na drugi strani.

Koliko projektov je bilo tako pripravljenih, niti nismo šteli, lahko pa rečemo, da jih je precej, nikakor pa jih ni preveč. Ker dobrih stvari ni nikoli preveč.

Prenočišča z zajtrkom

In če smo v preteklosti delali “na zalogo”, so rezultati našega dela končno vidni tudi navzven (če odmislimo projekt sobodajalstvo oziroma razvoj nočitvenih zmogljivosti). S ponosom se namreč lahko pohvalimo, da je kar nekaj naših projektov vključenih v proračun občine za leto 2020, verjamemo pa, da ne bo ostalo samo pri tem.

In o katerih projektih govorimo?

Aplikacija mobilna Vrhnika (e-vodič za pametne telefone):

e-vodič po Vrhniškem

Osnovna ideja je preprosta in temelji na tem, da si turist, gost ali obiskovalec Vrhnike na prvi vstopni točki, ko se prvič ustavi na Vrhniki (recepcija hotela Mantova, vhod v bencinski servis, gostilna, TIC in drugo) preko QR kode, ki bi morala biti s tem namenom nameščena na vseh vhodih na navedenih točkah ali na prospektih, na svoj pametni telefon ali tablico naloži aplikacijo, s pomočjo katere si lahko samostojno gleda vse znamenitosti in interesne točke na Vrhniki ali pa poišče usluge, ki ga na Vrhniki zanimajo (lahko potrebuje vulkanizerja, servis koles, si želi iti na kosilo ali karkoli drugega).

Mreža kolesarskih poti po Vrhniki in okolici:

Mreža kolesarskih poti po Vrhniškem

S projektom Zelena dolina šenflorjanska – mreža kolesarskih poti bomo na Vrhniškem v štirih letih pridobili vsaj 100 km označenih klesarskih poti in več kolesarskih otokov za izposojo mestnih koles po zgledu ljubljanskega BicikeLJ, kolesarnic in garderobnih omaric.

Turistično-informacijska pisarna VEM za potencialne sobodajalce:

projektna pisarna bo na enem mestu nudila vse, kar sobodajalec rabi da začne z oddajanjem sob in apartmajev.

Odlično je! Vrhniško je! – kakovost z vrhniškega:

Odlično je! Vrhniško je!

Vrhničani se spominjamo, kako se je včasih vrhniški ementalski sir prodajal v Švico in kako so v Ljubljani in Kopru ljudje v vrsti čakali, da je kombi pripeljal Vrhniški kruh. Da bi se stari časi zopet vrnili k nam bomo pognali program »Odlično je, Vrhniško je«. Vrhniškim pridelovalcem kakovostnih pridelkov in izdelkov bomo podeljevali pravico do uporabe slogana in znaka: »Odlično je, Vrhniško je«. V sodelovanju z Agencijo za hrano bomo preko preverjan tudi poskrbeli, do bo kakovost ostala na visoki ravni.

Naš namen je, da bodo kupci lažje prepoznali kakovostno in zdravo hrano, da bo pridelovalec izdelke lažje prodajal in dosegal višjo ceno, Vrhniki pa vrniti nekdanjo prepoznavnost po kakovostni hrani.

Cool-Track – rekreacijsko kulinarični potep po Vrhniškem:

Vrhniški štruklji (vir: OblizniPrste.si)

Vrhnika ima bogato zgodovino z omembe vrednimi začetki s koliščarji v mlajši kameni, bakreni in bronasti dobi, ki jo v železni dobi dopolnjujejo keltski Tavriski in oglejski Rimljani, jo nadaljujejo novodobni brodarji, tovorniki in furmani in zaključuje zgodnja industrializacija z opekarnami, žagami in usnjarnami, iz vsakega obdobja pa se je ohranila kakšna zanimiva in tipična jed. Namen projekta je združiti zgodovino s kulinariko na visokem nivoju. Zavod Ivana Cankarja se za sodelovanje v projektu dogovori s petimi ali šestimi gostilnami, ki bodo pripravljena (vsaj) enkrat tedensko (vsak gostinec drugi dan) ponuditi predhodno določen in dogovorjen specifičen meni.

Avtokamp na Vrhniki.

Avtokamp za bazenom na Vrhniki

Bližina Ljubljane in številni turisti, ki se vozijo po avtocesti na morje mimo Vrhnike nam “sporočajo”, da na Vrhniki nujno rabimo ne samo turističnih sob pri zasebnikih ali v hotelih, ampak tudi osrednji avtokamp, parkirišča za avtodome in tudi kakšen krajevni ali družinski avtokamp v okolici. Išče se še primerna lokacija (na nekdanji lokaciji so drugi načrti), bodisi pri Kotnikovih bajerjih bodisi kje drugje.

Je to malo, veliko, dovolj?

Kakor koli že, je to vsekakor pomembna spodbuda za naše nadaljnje delo in priznanje za delo, ki smo ga opravili  do sedaj.

Brez dvoma pa je to pomemben korak k posodobitvi turistične ponudbe in njene infrastrukture na Vrhniki in okolici in njeni prepoznavni umestitvi na slovenski in evropski turistični zemljevid, kar pa je za turistični razvoj našega kraja izjemno pomembno.

Nič! Gremo naprej ! K pripravi novih in zavzemanju po uvrstivi obstoječih turističnih in drugih projektov v naslednje proračune občine Vrhnika.

Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

O spodbujanju ohranjanja kulturne dediščine na Vrhniki smo v Listi za razvoj Vrhnike in podeželja v preteklosti namenili kar nekaj prispevkov in pripravili več predlogov razvojnih projektov, ki gredo v smer ne le njihovega ohranjanja in vzpostavitve prvotnega stanja, ampak tudi njihove ponovne rabe, tudi v turistične namene. Tako smo obravnavali objekte, ki so na Vrhniki zaščitena kulturna dediščina, pa tudi objekte, ki so zaščitena kmečka dediščina, katerim smo posvetili kar nekaj predlogov projektov, usmerjenih v smer povečane in izboljšane turistične ponudbe na Vrhniki, ki ima glede tega izjemen potencial. Vse te predloge projektov lahko poiščete in preberete na naši spletni strani. 

Spomeniško zaščitena dvonadstropna baročna kašča (slikana ped tremi leti), sedaj ven iz zemlje štrlijo le še temelji! (foto: M. Selan)

Vrhnika, prečuden kraj, kraj našega največjega pisatelja, pesnika, dramatika, politika – Ivana Cankarja. Kraj z bogato trgovsko pristaniško zgodovino, kraj mostiščarjev – koliščarjev, kraj Etruščanov, Tavriskov, Rimljanov, kraj z mnogimi zgodovinskimi najdbami. Od najstarejše ženske lobanje, lesene osti, do najstarejšega lesenega kolesa na svetu. Ja, vse to in še mnogo več je neodkritih ostankov bivših civilizacij, ki so nekoč prebivale in delovale na našem območju, na območju današnje Vrhnike. Marsikaj pa je in bo ostalo – žal ali na srečo, skrito našim očem, pod našo zemljo.

Imamo pa tudi nepremično kulturno dediščino, ki je vidna našim očem. Vsak dan jo opazujemo, a se mnogokrat ne zavedamo njenega pravega pomena, njene dragocenosti. Ko opazujemo predvsem tuje turiste, kako strmijo vanjo, se fotografirajo pred njo, nas stisne pri srcu in takrat se zavemo, kako velik pomen nosi, kako prečudovita je, če jo le znamo videti, slišati, jo občutiti. V njih so prenekatere zgodbe, srečne in nesrečne, nasipane v zidovih, v katerih še danes prebivajo Vrhničani. V njih pa so tudi zgodbe, ki jih bomo lahko pripovedovali tudi mi našim zanamcem.

Gre za nepremičnine, v katerih radi preživimo svoj prosti čas in v katerih bodo verjetno živeli tudi naši zanamci, če bodo le ustrezno vzdrževane, obnovljene in ohranjene. Če bodo redno vzdrževane, bo temu tako, v nasprotnem primeru jih bo zob časa spremenil do te mere, da se bodo porušile same vase oziroma jih bodo lastniki zaradi lastne varnosti in varnosti drugih, prisiljeni v njihovo rušenje oziroma odstranitev. Na tem mestu bodo nekoč zrasle nove nepremičnine, sicer pod pogoji in nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, a njihov prvotni, resničen avtohtoni ostanek, bo izgubljen za vedno.

Da bi se vse to preprečilo, bi bilo potrebno v prvi vrsti spremeniti naše razmišljanje, predvsem pa razmišljanje naših državnih, pa tudi lokalnih uradnikov, ki s svojimi idejami in mnogokrat nerealnimi zahtevami prisiljujejo lastnike nepremičnin k njihovi obnovi s strogimi tehničnimi in kulturno spomeniškimi kriteriji, a vse to le na izključni račun lastnikov, in ne v zavedanju, da gre za dediščino vseh nas, za dediščino državnega ali lokalnega pomena. Vse to je zunanji videz naše dežele v svetu, naša prepoznavnost, drugačnost, lepota, vse to je zunanji videz našega kraja.

V našem primeru je to zunanji videz tako starega mestnega jedra Vrhnike, kot tudi drugih njenih območij, ki privabljajo in lahko privabijo še večje število domačih in tujih turistov. Res je, da je na začetku izpostavljen le strošek vlaganja v nepremičnine, a na dolgi rok je to lahko zgodba, ki krožno prinese prihodek tudi lokalni skupnosti. Seveda se mora ta, to je lokalna skupnost, začeti zavedati tega pomena in lastnikom teh nepremičnin tudi pomagati z različnimi spodbudami, tudi finančnimi, ki bi jim olajšale in konec koncev pocenile obnovo in s tem nastale stroške.

Žalostni ostanki kmečke arhitekturne dediščine (sredina XIX. stol.) (foto: M. Selan)

Trenutni način je spodbujanje z donacijo v fasadni del nepremičnin, a žal je ta preskromen, saj se redko kdo zaveda, kolikšna sredstva mora lastnik vložiti za projekt in izvedbo, ki mora biti tehnično skladna s spomeniškimi smernicami.

Govorimo o zneskih ki krepko presegajo 20.000 EUR. Ni namreč pošteno, da se lastnikom zgolj nalaga zahteve in smernice, finančno pa se jim pri tem ne pomaga, da jih lahko v celoti in na ustrezen način uresničijo.

Lastniki hiš so pri obnovah in rekonstrukcijah tehnično omejeni, ne smejo spreminjati zunanjega videza, ne smejo povečevati velikosti oken in vrat, s čimer so poslabšani osnovni bivalni kriteriji, saj posledično velikokrat primanjkuje naravne svetlobe, kar ima za posledico povečano uporabo umetne svetlobe, s tem pa večjo porabo električne energije. Fasade (fasadni ometi) morajo biti snovno enake, izolacijski materialni ne smejo vsebovati umetnih materialov in morajo biti izdelani na osnovi apneno cementnih perlitnih paro propustnih materialov, ki imajo slabše izolacijske in toplotne karakteristike. Gre za sanacijske paro propustne materiale, ki sicer odvajajo nasičeno vodo – vlago v zidovih, a niso toplotno izolacijsko dovolj učinkoviti in imajo cca. 15 – 20 let funkcionalne lastnosti, kasneje pa ponovno propadajo. Cenovno so ti materiali 2-3x dražji od klasičnih materialov. Tudi tu so lastniki teh objektov glede toplotno energijske učinkovitosti zgradb prikrajšani in nekonkurenčni, predvsem v primerjavi z novogradnjami, za kar pa seveda niso krivi sami.

Tudi tu gre za večjo porabo energentov in s tem večje negativne vplive v okolje. Da o strešni kritini niti ne govorimo, ki mora biti snovno glinena (lahko samo bobrovec ali dvozareznik) in ki ni subvencionirana, je pa prav tako obvezna in mnogo dražja od ostalih kritin.

Če vse strnemo v enem stavku, je vzdrževanje take nepremičnine vsaj enkrat dražje od stare nepremičnine, ki ni spomeniško zaščitena in katere obnova in vzdrževanje ni podvrženo spomeniškim zahtevam in smernicam.

Spomeniško zaščitene “Zaklete graščine” (1700) o kateri je pisal Cankar, ni več! (foto: M. Selan)

Zavedati se je namreč treba, da ni korektno do lastnikov, da se jim pri tem finančno ne pomaga in se jim omogoči, da tudi oni živijo kvalitetno in človeka spodobno življenje 20. stoletja. Že v naši prejšnji državi Jugoslaviji je bilo spoštovanje do kulturne dediščine večje, saj so bili ti objekti, kot tudi objekti, postavljeni v območjih kulturne dediščine, oproščeni vseh davščin na nepremičnine. Tako je tudi v tujini, kjer se zavedajo njenega pomena na dolgi rok in jo spoštujejo.

Pravega razmišljanja, ki bo spodbudilo ohranjanje zaščitene kulturne dediščine, so se začeli zavedati tudi naši slovenski uradniki. Zanimivi prispevek na temo kulturne dediščine in njenega varstva, si lahko ogledate na internetni povezavi:

https://www.24ur.com/novice/inspektor/jo-unicuje-zob-casa-prevec-rigidne-prepovedi-nevestni-lastniki.html

Naš predlog v zvezi s tem se nanaša na ukinitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za vse objekte, ki so zaščitena kulturna dediščina oziroma so v varovanem območju kulturne dediščine, za katere smernice za njihovo obnovo in vzdrževanje narekuje država. S tem predlogom bi pristopili na pomoč lastnikom teh objektov, jih spodbudili, da bi jih lažje in hitreje obnovili in s tem pripomogli k lepšemu zunanjemu videzu mesta.

Spomeniško zaščiteno skladišče živega srebra (XVII. stol.) se bo tudi kmalu podrlo. Bo tu namesto tega zrasli stanovanjski bloki? (foto: M. Selan)

Na Vrhniki ni tolikšnega števila takih objektov in tudi ne gre za velika finančna sredstva. V povprečju znaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za tak objekt med 150 – 200 EUR letno. Menimo, da s tem občina ne bi bila prikrajšana na prihodkih iz tega naslova, saj če na primer ocenimo število takih objektov na 60, bi to na letni ravni znašalo okvirno med 12.000 – 20.000 EUR, kar po naši oceni ni prevelik zalogaj, še posebej, če govorimo o spodbujanju ohranjanja zaščitene kulturne dediščine celotnega kraja in o ohranjanju in ustvarjanju lepšega videza mesta, kar je tudi eden od predpogojev za povečano turistično ponudbo.

Če to ni možno, predlagamo vsaj znižanje vrednosti točke oziroma števila točk za take objekte oziroma znižanje današnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za 50%.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je namreč prihodek občin, ki ga lahko same spreminjajo glede na lastne normative.

Samo s takim pristopom bomo lahko na Vrhniki spodbudili obnovo takih objektov in zaščitili njihovo propadanje, saj v nasprotnem primeru nihče od lastnikov teh objektov ne bo obnavljal ali vzdrževal, še posebej ne pod tako strogimi spomeniško varstvenimi pogoji in zahtevami, objekti pa bodo propadali, kar bo imelo za posledico veliko kulturno zgodovinsko škodo našega kraja in neprimeren zunanji videz mesta, ki pa je nezanimiv tudi za goste, turiste in obiskovalce naše Vrhnike.

Ob tem pa je pomembno tudi zavedanje načela vzajemnosti, ki pravi, če v življenju od nekoga nekaj zahtevamo, moramo biti pripravljeni v zameno za to tudi nekaj dati, pa naj bo to v taki ali drugačni obliki (DAJ – DAM). Tega se bo morala zavedati tudi država ali občine, če bodo hotele, da bodo rezultati tudi na vseh drugih področjih.

Zavedati se moramo, da kulturna dediščina ni le neživa naselbina – mrtva nepremičnina, ampak so kulturna dediščina tudi generacije, ki iz roda v rod živijo v teh objektih in pišejo stoletna drevesa življenj.

Si želimo to …

ali se dolgoročno odločimo za to.

Odločitev je v naših rokah.

Anže Grampovčan

Lista za razvoj Vrhnike in podeželja