C. Turizem

 Turizem2

IZHODIŠČA

(več >>>)

Listi za razvoj Vrhnike in podeželja menimo, da je panoga, kateri moramo v prihodnje nameniti vso pozornost, prav turistična dejavnost, da pa ima ta dejavnost velik potencial, utemeljujemo:

  • bližina Ljubljane. V Ljubljani zadnjih nekaj let beležijo močan trend rasti števila turistov in turističnih nočitev. V dogovoru s Turizmom Ljubljana bi del teh turistov enostavno »preselili« na Vrhniko, pa naj si je vzrok polnost ljubljanskih hotelov ali podaljševanje bivanja turistov na drugi lokaciji. V interesu tako Ljubljane kor Vrhnike je, da se turisti pri nas zadržujejo dlje kot le dan ali dva;

    Sternen_rdeci_parazol

    Matej Sternen: Rdeči parazol

  • Vrhnika ima številne naravne danosti (geološka prelomnica, izviri Ljubljanice, kraški rob, Barje s floro in favno), ima dolgo in bogato zgodovino (kamenodobni tabori, koliščarji, Tavriski, Rimljani, brodarji, tovorniki in furmani) ter bogato kulturno izročilo (Ivan Cankar, Karel Grabeljšek, Matej Sternen, Jožef Petkovšek, Simon Ogrin), ki se turistom lahko podajo na dovolj zanimiv način;
  • potreba po gibanju. Vse več delovnih mest je v pisarnah, vse več časa doma preživimo pred računalnikom in TV zaslonom. Po Evropi so se razmahnile številne kolesarske in pešpoti, tudi Vrhnike se niso ognile evropska pešpot E6, vseevropska kolesarska pot EuroVelo EV9, Emina romarska pot, Slovenska Jakobova pot, itd., kolesarski in pohodniki pa seveda, poleg drugega, tudi prenočujejo in se prehranjujejo.
  • Panoga oziroma turistična dejavnost zahteva relativno malo vlaganja (recimo avtokampi, parkirišča za avtodome in avtomobilske prikolice, oddajanje zasebnih sob), rezultati pa so hitro vidni (investicija se hitro začne vračati). Seveda se od občine predvideva dobro skupno trženje turističnih zmogljivosti in programov.

PROGRAM LISTE ZA OBDOBJE 2018-2022

Sl_tur_1Sprejeto Strategijo razvoja turizma v občini Vrhnika bomo nadgradili s potrebami, danostmi in možnostmi občine Vrhnika. Osnovne prioritete bodo usmerjene v naslednja področja:

Sl_tur_3Za vsako od naštetih področij pa smo izdelali (oziroma še pripravljamo) podrobne načrte aktivnosti in ukrepe:

Skrbno smo razmejili način financiranja določenih aktivnosti, ki se bodo financirale z javnimi sredstvi (občinski proračun, sredstva LAS Barje, državna in evropska nepovratne sredstva) in tiste, ki bodo financirane  z zasebnim kapitalom. Občina bo prioritetno vzpostavila pogoje, da bo zasebni kapital lahko enostavno, hitro in učinkovito gradil turistične objekte, tematske parke, krajevna turistična in športno rekreacijska središča ipd., sem pa sodi predvsem umestitev v OPPN, pridobivanje soglasij državnih institucij, izdaja lokacijskih dovoljenj in odzivnost pri izdaji gradbenega dovoljenja (prednostna obravnava).zaščita naravne kulturne dediščine bodisi kot krajinski park občinskega pomena bodisi s podrobno opredelitev mogočih dejavnosti. Prioritetna naloga bo obnoviti Močilnik z Retovjem in dolino potoka Bela.

Ker turizem delajo ljudje, bomo preko ZIC-a trajnostno skrbeli za izobraževanje ljudi, ki delajo na področju turizma, tesneje pa bomo, prav tako preko ZIC-a, v skupne cilje povezali organizacije in društva s področja turizma. Vrhnika se bo na področju turizma (razvoj kolesarskih poti, Ljubljanica, skupni projekti – tematske turistične poti, ipd.) tesneje povezovala z Ljubljano.

Pot_Pr_2017_NovoM

KAJ BOMO STORILI NAJPREJ (v letu 2019)

  1. v okviru obstoječih organov (ZIC, TIC, Oddelek za družbene dejavnosti in gospo-darstvo) bomo odprli Projektno pisarno (VEM – vse na enem mestu), ki bo občanu – potencialnemu sobodajalcu nudila vse potrebne informacije ter organizacijsko in tehnično pomoč.
  2. po potrditvi projekta desetletne izgradnje kolesarskih poti bomo iz njega izbrali in uredili vsaj štiri poti v skupni dolžini vsaj 50 kilometrov. Kot prve bodo na vrsti poti, ki potekajo po občinskih kolovozih ali gozdnih poteh in razen nekaj deset kamionov jalovine ali peska rabijo le zgibanko poti ter informacijske in usmerjevalne table (med njimi recimo Živosrebrno pot (6,7 km), Po geološki prelomnici (8,0) in krožno Čez Suho štirno na Pokojišče in nazaj na Vrhniko (32));
  3. začetne aktivnosti (idejni projekt s študijo izvedljivosti) na projektu Koliščarska kolesarska pot;
  4. uredili vse potrebno za razpis in razpis projekta Referenčna turistična vas;
  5. uredili vse potrebno za razpis in razpis projekta Obnova kmečke arhitekturne dediščine in sprememba namembnosti v turistične apartmaje;
  6. začetne aktivnosti (idejni projekt s študijo izvedljivosti) za Krajevno turistično središče Bazen.

AKTIVNOSTI V OBDOBJU 2014-2018

Objavljeni prispevki Liste (november 2014 – avgust 2018)

Lucice

Razvoj turistične dejavnosti na Vrhniki za obdobje 2014-2018

(Iz programa Liste za RVP za mandat 2014-2018)

Verjetno se sedaj na Vrhniki že vsi zavedamo, da razvoja večjih podjetij, ki bi zaposlovala množico ljudi, kot so to v preteklosti Kovinarska, Avtomontaža, Elektron, Liko ali IUV (Siliko je sicer lepo rešil videz zahodnih »vstopnih« vrat na Vrhniko, ne pa tudi brezposelnosti Vrhničanov, saj zaposluje pretežno »uvožene« delavce), ne bo in, da razvoj gospodarske dejavnosti na Vrhniki lahko temelji le na razvoju malih gospodarskih družb in turistični dejavnosti.

V turistično dejavnost seveda sodi tudi promocija Vrhnike, ki jo učinkovito izvaja Zavod Ivana Cankarja, ne vemo pa, kako je pri tem uspešen – npr., vpliv prireditev na povečanje nočitev in porabe v gostinskih obratih (ali pa so bolj ali manj namenjena le domačinom), vendar pa si Lista pod tem pojmom predstavlja nastanitvene zmogljivosti, športno-rekreacijske-turistične objekte, turistične storitve ter ustrezno predstavljena kulturna naravna in nepremična dediščina. Brez kakšne posebne analize lahko ugotovimo, da na Vrhniki skoraj ni več oddajanja zasebnih sob v turistične namene (B&B – Bed & Breakfast), da nimamo več bazena in avtokampa, da ne izkoriščamo termalnega vrelca, da na Ulovki ni več smučišča (vsaj bife deluje po novem), tudi ni več vrhniške TRIM steze, kaj drugega pa tudi že prej ni bilo razvitega.

Lista si prizadeva, da v občini pripravimo celovit načrt srednjeročnega in dolgoročnega razvoja tudi na področju turistične dejavnosti (seveda se za celovit in dolgoročni razvoj prizadevamo tudi na področju komunalnega opremljanja in gospodarstva!) – pri tem se bomo povezovali tudi s sosednjimi občinami – in smo tako področje razvoja in pospeševanja turizma razdelili v deset projektov (sklopov, niso razvrščeni po prioriteti, ampak po abecedi) in za vsakega imenovali nosilca, na spletnih povezavah pa lahko spremljate razvoj projektov (oziroma, kaj delamo v zvezi razvoja peojekta) in kako uspešni smo (bomo) pri njihovi realizaciji (uvrstitev v občinske kratkoročne in dolgoročne razvojne načrte ter v letni Načrt razvoja projektov (NRP):

  1. Avtokamp z mini prodajalno z živili in turističnimi spominki. Avtokampi so še vedno priljubljeni in v modi (!). Vrhnika leži ob pomembnih meddržavnih kolesarskih (EvroVelo) in peš (E7) poteh, tudi ob romarskih (Jakobova). Še zlasti med romarji in kolesarji so priljubljene cenejše možnosti prenočevanja (kampi in zasebne sobe).
  2. Oživitev starega mestnega jedra. Usmerjanje in pospeševanje v turistično oblikovano storitveno dejavnost (gostinstvo, spominki, butične trgovine, trgovin z BIO in krajevno pridelano hrano, B&B), ureditev pokrite tržnice, ureditev prometa, itd.
  3. Pospeševanje kolesarskega in pohodniškega turizma. Ureditev kolesarski poti – odstranitev ovir na poteh in skakalnic, projektiranje novih poti (predvsem po Barju) z nekaj brvmi (čez Ljubljanico, Ljubijo) in (morda) splavom čez Ljubljanico in tako ljudem približati lepoto Barja. Postavitev turističnih informativnih tabel, smernih oznak, ipd.
  4. Pospeševanje seminarskega turizma. Na razpolago imamo, če ne drugega, Cankarjev dom, zraven pa je treba zagotoviti ustrezno kongresno infrastrukturo.
  5. Športno rekreacijski center Ulovka. Ulovka je bila pred 20 leti polna smučarjev. Sedaj, ko se je prava zima preselila v višje ležeče kraje, mora Občina aktivno pomagati KS Zaplana, da Ulovka ponovno postane sinonim za aktivno preživljanje prostega časa v poletnem in po možnosti še vedno v zimskem času.
  6. Termalno–kopališki in rekreacijski center (kongresno–zdraviliški objekti z notranjim bazenom, zunanjim vodnim parkom). Nekdaj so bili bazeni zelo priljubljeni, zlasti med mladino, danes pa je treba obiskovalcu ponuditi nekaj več. Res je, da so zadnje desetletje ljudje začeli hodili na enodnevne izlet na morje, ampak se sedaj ta trend ponovno obrača. Glede na to da se v Ljubljani spopadajo s težavami po obnovi njihovih bazenov, je lahko domet vrhniškega vodnega parka širši.
  7. TRIM steza.
  8. Turistične kmetije in zasebne sobe. Menimo, da bi lahko oblikovali med 15 in 20 turističnih kmetij, pri tem pa bi se dalo znatno izkoristiti tudi evropska sredstva, saj imajo TK neposreden učinek na izboljšanje ekonomskega stanja podeželja, zaustavitev izseljevanja in večjo zaposlenost.
  9. Turistične storitve, npr. spust po Ljubljanici z rafti, balonarstvo, sprehod na šestih nogah, vodeni kolesarski izleti po Barju. Ureditev priveza za male barke in rafte.
  10. Turistične zanimivosti. Ureditev dostopa (npr. Rimski opazovalni stolp), označevanje nepremične in naravne kulturne dediščine, predstavitveni in informacijski panoji in makete (npr. Nauportus, Gradišče na Tičnici), ureditev mednarodnega koliščarskega tematskega parka, ureditev gostinske ponudbe (stalne, sezonske) na turistično zanimivih lokacijah.

 

Ta vnos je bil objavljen v Novičke, Program 2018-2022. Zaznamek za trajno povezavo.