- Kaj je participatorni proračun?
- Udejanjanje participatornega proračuna
- Sredstva
- Zakaj potrebujemo participatorni proračun?
- Participatorni proračun po svetu
- Pomisleki in porajanje dvomov
Kaj je participatorni proračun?
Participatorni proračun je učinkovita metoda vključevanja prebivalk in prebivalcev v posameznih okoljih v odločanje o javnih financah, tako da o porabi dela proračunskih sredstev soodločamo vsi, to je prebivalke in prebivalci oziroma občanke in občani občine.
V zvezi s tem moramo kot prvo ozavestiti dejstvo, da je predstavniška demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, le eden izmed načinov, s katerim voljo in potrebe prebivalk in prebivalcev prevajamo v politične odločitve na lokalni oziroma državni ravni.
Na lokalni ravni v idealni obliki takšnega političnega sistema izvoljeni predstavniki ljudstva, to so občinske svetnice in občinski svetniki, ki v občinskem svetu zastopajo interese določenega dela prebivalstva, sprejemajo odločitve in s tem posredno zadovoljujejo potrebe ljudi, ki jih predstavljajo.
Dejansko stanje v Sloveniji je žal pogosto velikokrat precej drugačno od idealnega modela demokracije. Uveljavljanje politične volje ljudstva je postalo le veliko tržišče, kjer občinske svetnice in občinski svetniki trgujejo s svojimi glasovi, pri glasovanju poslušajo navodila svoje stranke ali zasledujejo povsem parcialne interese, voljo ljudi pa se ob tem pogosto pušča ob strani. Odločitve se sprejemajo v ozkih skupinah ljudi in mnogokrat se interese teh skupin postavlja pred interese širše skupnosti, pa naj bo to zaradi nepoznavanja dejanskih potreb skupnosti, nestrokovnosti, političnega trgovanja ali koruptivnih dejanj. Zato je treba odločevalsko moč demokratično prerazporediti!
Participatorna demokracija, za razliko od predstavniške demokracije, iz procesa prenosa ljudske volje v politične odločitve izvzame vse posrednike, obenem pa odločitve sprejemamo vsi in ne več zgolj ozke skupine ljudi. Prebivalke in prebivalci oziroma občanke in občani smo namreč tisti, ki vemo, kaj v svojem okolju najbolj potrebujemo.
Mi sami smo največji strokovnjaki lastnih potreb, mi sami najbolj vemo, kaj potrebujemo in s čim bi te potrebe lahko zadovoljili.
Skupna značilnost vseh oblik instituta participatornega proračuna je vključevanje in sodelovanje širših množic, neizvoljenih državljank in državljanov, posameznic in posameznikov, pri soodločanju o porabi in razdeljevanju finančnih sredstev.
Postopek dodeljevanja finančnih sredstev mora zadovoljiti pet osnovnih meril, da ga lahko imenujemo participatorni proračun, in sicer:
- V postopku participatornega proračuna razporejamo javna sredstva.
- O razporejanju teh sredstev je moč razpravljati.
- Postopek mora biti institucionaliziran, ponovljiv, da ne gre le za enkratni dogodek, kot na primer sestanek z občankami in občani ali referendum, temveč redno obliko soodločanja o porabi proračunskih sredstev.
- Vse aktivnosti, ki so del postopka, kot na primer javne razprave ali sestanki, morajo biti aktivno podprte s strani oblasti.
- Participatorni proračun mora imeti tudi vidne učinke, o katerih moramo biti prepričani že med samim procesom − investicija mora biti izvedljiva in primerno ovrednotena
V procesu participatornega proračuna občanke in občani sami določimo, katere investicije so v naši skupnosti najnujnejše. Sposobni smo poslušati in slišati drugo stran ter sooblikovati predloge in sprejemati skupne odločitve. S procesom participatornega proračuna tako realizirane odločitve in izbrane investicije kar se da natančno in konkretno odgovarjajo na potrebe skupnosti, zato je takšen model soupravljanja z javnimi sredstvi dober način aktivnega vključevanja prebivalstva v politično odločanje.
Udejanjanje participatornega proračuna
Politično odločanje, kjer ni posrednikov v procesu ugotavljanja potreb in zadovoljevanjem le-teh in kjer je moč odločanja razpršena in ne poteka zgolj v ozkih interesnih skupinah, je participatorni proračun ključnega pomena za uveljavljanje politične volje ljudi. Z institutom participatornega proračuna, ki je inovativna metodologija vključevanja občank in občanov pri odločanju o javnih financah, občanke in občani soodločamo o porabi dela proračunskih sredstev v občini.
V praksi bomo občanke in občani tako skozi vso leto imeli možnost, da predlagamo projekte, za katere menimo, da so potrebni v naši lokalni skupnosti. Te predloge bomo posredovali občinski upravi, s pomočjo katere bomo lahko te projekte pripravili in ovrednotili. Vsi tako oblikovani predlogi bodo sestavljali listo projektov, občanke in občani pa bomo enkrat letno z glasovanjem odločili, kateri projekti bodo nadalje tudi izvedeni.
Lista predlaganih projektov bo vselej javno dostopna, tako v občinski upravi kot tudi na občinski spletni strani.
Na listi bo navedeno ime projekta, ime predlagatelja, ocenjena vrednost projekta ter časovni okvir njegove izvedbe. Na ta način bo oblikovanje liste projektov pregledno, jasno in vsem razumljivo.
Na ravni vsake občinske četrti in krajevne skupnosti se bo enkrat letno sklical zbor občank in občanov, na katerem bomo občanke in občani izbirali med predlaganimi investicijskimi projekti. Vsaka občanka in vsak občan bo imel na voljo pet glasov, ki jih bo lahko podelil tistim petim projektom, za katere meni, da so za razvoj lokalne skupnosti, iz katere izhaja, najpomembnejši.
Tako bo oblikovan prednostni seznam projektov, in sicer od tistega z največ, do tistega z najmanj prejetimi glasovi. Iz tega seznama bo za izvedbo izbranih toliko projektov,da bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva.
Investicijske projekte, izbrane na zboru občank in občanov, bo občinska uprava zavezana uveljaviti pri razporejanju investicijskih sredstev in bo hkrati odgovorna, da se izbrani projekti ob sodelovanju z občankami in občani na koncu tudi izpeljejo. Občinske strokovne službe bodo v sodelovanju z občankami in občani dokončno izbrane projekte pripravile v skladu s predpisi in na koncu tudi izbrale izvajalca.
Finančna sredstva
Občinski proračun je natančno razdeljen finančni načrt javnih prihodkov in odhodkov lokalne skupnosti za obdobje enega leta. Predstavlja okvir delovanja, v katerem se zadovoljujejo javne potrebe.
Preostala sredstva so del t.i. investicijskega proračuna, ki obsega približno 20 % vseh sredstev, in so praviloma namenjena izvedbi večjih projektov.
Z institutom participatornega proračuna občanke in občani odločamo o tem, za katere projekte se porabi del proračuna, ki ga občinski svet nameni iz investicijskega dela proračuna institutu participatornega proračuna.
Skupni znesek oziroma delež investicijskega proračuna, ki bo namenjen za institut participatornega proračuna, bo vsako leto določil občinski svet, Krajevne skupnosti pa bodo lahko s konsenzom sprejele odločitev o razdelitvi teh sredstev.
V kolikor se Krajevne skupnosti ne bodo uspele dogovoriti, bodo sredstva med občinske četrti in krajevne skupnosti razdeljena glede na število prebivalcev.
Izkušnje iz tujine kažejo, da se lokalne skupnosti sprva težko dogovorijo o delitvi sredstev po drugačnem ključu, kot po številu prebivalcev. Po približno 5 letih pa se v večini mest, ki uporabljajo institut participatornega proračuna zgodi pojav, ki ga stroka imenuje inverzija prioritet. Občanke in občani spoznajo, da je takšen način soodločanja o porabi javnih sredstev dolgoročna oblika participacije in se zavejo pomena razvoja mesta ali občine kot celote. Hkrati pokažejo tudi večjo sposobnost empatije do prebivalcev manjših, pogosto depriviliganiranih in manj razvitih lokalni skupnosti. Sredstva se v teh mestih med posamezne skupnosti delijo po drugačnem ključu, tako da se manj razvitim, degradiranim ali drugače depriviligiranim skupnostim namenja večji delež, kot bi ga sicer prejele glede na število prebivalcev.
Zakaj potrebujemo participatorni proračun?
Navzven odprt sistem, ki je obrnjen k ljudem, je izjemnega pomena za aktivacijo prebivalk in prebivalcev, njihovo višjo stopnjo obveščenosti in medsebojno povezanost.
Tako Svetovna banka, kakor tudi Organizacija združenih narodov sta prišli do zaključkov, da soodločanje o porabi proračunskih sredstev zelo omeji korupcijo in vpliv škodljivih interesov na izbiro investicijskih prioritet, bistveno dviguje kvaliteto življenja v lokalni skupnosti, znižuje socialne in razvojne razlike med različnimi predeli skupnosti in pospešuje gospodarsko rast.
Raziskave učinkov participatornega proračuna kažejo boljše rezultate tam, kjer je delež proračuna, ki se ga prepusti v upravljanje prebivalkam in prebivalcem, večji. Bolj kot je način odločanja na zborih prebivalk in prebivalcev vključujoč in demokratičen, boljši so rezultati za lokalno skupnost.
S tem, ko ni več popolne centralizacije odločevalske moči in ta ni omejena na zgolj ozek krog ljudi, ampak so občanke in občani neposredno vključeni v proces odločanja, pa se poleg očitnega, da se bolje zadovoljujejo njihove potrebe, zgodijo še številni posredni učinki.
Zvišanje stopnje demokratičnosti družbe
Demokratičnost družbe lahko merimo na podlagi različnih značilnosti političnega sistema, ki jih na grobo razvrščamo v pet kategorij − volilni sistem in pluralizem, državljanske svoboščine in pravice, delovanje vlade, politična participacija in politična kultura.
S participatornim proračunom neposredno odgovarjamo na zvišanje politične participacije, ki jo lahko merimo tudi z odražanjem javne volje v javnih politikah, saj se volja občank in občanov v nepopačeni obliki pretaplja v proračunske postavke.
Raziskave kažejo, da takšno omogočanje neposrednega sodelovanja občank in občanov pri oblikovanju in pripravi proračuna ter možnosti vplivanja na proračun, povečajo zaupanje prebivalstva v demokratične institucije.
Krepitev skupnosti
Institut participatornega proračuna krepi skupnost, ki jo povezuje skupni interes, to je odgovornost do lastnega okolja in mesta, kjer sobivajo. Ker projekti, ki so izglasovani rešujejo težave v skupnosti, je neizbežen dialog, kjer lokalna skupnost težave prepozna in oblikuje možne rešitve.
Tako se med ljudmi krepi zavedanje, da ne moremo drug brez drugega, da ne moremo delovati sami, kot osamela enota in da je treba sodelovati, če želimo, da naša izražena skupna potreba ugleda luč realizacije preko instituta participatornega proračuna.
Zavedanje, da so problemi, ki jih naslavljamo res problem širše skupine ljudi in da so rešitve, ki jih predlagamo, dejansko v prid čim večjemu številu ljudi, je to eden izmed pokazateljev krepitve skupnosti. Posameznice in posamezniki ozaveščajo in si povrnejo zavest o drugih, saj se individualizacija v procesu skupnega delovanja ne more zgoditi na škodo drugih.
Krepitev družbene pravičnosti
Medtem ko se lokalna kupnost vztrajno krepi, se hkrati senzibilizira – uveljavlja se družbena pravičnost. Ljudje razvijajo občutljivost za druge in so vse bolj solidarni. Pri svojih odločitvah ne gledajo več zgolj na zadovoljevanje lastnih potreb, temveč razmišljajo onkraj svojega dvorišča, svoje ulice, svoje občinske četrti. Prevladajo dejanske potrebe, tiste prioritete, ki zagotavljajo dostojanstveno in dostojno življenje v lastnem, lokalnem okolju, v katerem tudi živimo.
Različni deli mesta se ne razvijajo več neenakomerno, dotedanje razlike v razvitosti pa se začnejo zmanjševati. Sčasoma se začne celo več investirati v območja, ki so manj razvita, predvsem z namenom zmanjševanja razlik med posameznimi predeli lokalne skupnosti.
Izobražena skupnost
V kolikor želimo ustrezno pripraviti projekt, ki ga bomo izbrali preko instituta participatornega proračuna, bomo morali izmenjavati znanja in izkušnje. Na ta način se bo raven izobraženosti zvišala, to pa pomeni, da se bomo morali vključevati v obstoječi sistem in se neformalno izobraževati. Spoznavali bomo postopke lokalne samouprave, podrobnosti o občinskem proračunu, se informirali o stanju v lastnih in drugih krajevnih skupnostih, sodelovali pri oblikovanju investicijskih predlogov ter sodelovali z občinskimi strokovnimi službami. Vse to pa nas postavlja v enakopraven položaj in nam omogoča širše sodelovanje v družbenih procesih.
Preglednost porabe javnih sredstev
Uveljavljanje volje ljudi preko instituta participatornega proračuna zagotavlja višjo stopnjo preglednosti razpolaganja z javnimi sredstvi. Znan je način, kako se sredstva razdelijo, algoritem razporejanja sredstev po oblikovani prioritetni listi je javno dostopen in ga ni mogoče spreminjati, tako da manipulacije skorajda niso mogoče. Razdeljevanje sredstev ne poteka več „za zaprtimi vrati“, ampak je izbira javna.
Učinkovitost porabe javnih sredstev
Potrebe lokalne skupnosti, prebivalk in prebivalcev občine, se zadovoljujejo takrat, ko se pojavijo. Občanke in občani najbolje poznamo lastne potrebe, zatorej so sredstva porabljena tako „kot je treba“, namen pa je v zadovoljevanju potreb občank in občanov ter zviševanju kvalitete življenja prebivalk in prebivalcev občine.
Pomembnost vključevanja javnosti v odločevalske procese terja obveščene, odgovorne in povezane posameznike in posameznice, saj lahko le tako tvorimo povezano in ubrano skupnost. Participatorna demokracija z izvzemanjem posredniškega elementa pri prenosu volje v politične odločitve pomeni strukturno spremembo v družbeno-političnem sistemu, ki ga poznamo v Sloveniji.
Pri tem je pomembno vedeti, da uporabljeni modeli participatornega proračuna niso povsod enaki, čeprav so si načela in institucionalni mehanizmi podobni. Razlike med modeli participatornega proračuna so odziv na posebno politično, družbeno in gospodarsko okolje posameznih mest in držav.
Oblike participatornega proračuna se razlikujejo od lokalnega okolja do lokalnega okolja oziroma mesta in so vselej prilagojene na lokalno zakonodajo in politično oziroma kulturno okolje. Skoraj zagotovo lahko rečemo, da je izvedba v vsakem okolju drugačna, vendar v Evropi prepoznavamo šest “tipičnih” modelov. Vsak izmed njih ima svoje posebnosti, prednosti, kot tudi slabosti.
Različni načini in izvajanje so prilagojeni lokalnim značilnostim in potrebam ter so, seveda, odvisni od višine sredstev s katerimi (so)upravljajo prebivalke in prebivalci in od načina dodeljevanja le-teh.
V svetu poznamo naslednje modele participatornega proračuna:
- Porto Alegre, prilagojen za Evropo. Ta oblika v kar največji meri odločanje preda v roke občankam in občanom. Projekti se vsakoletno financirajo iz proračuna, pri čemer občanke in občani predlagajo projekte in jih tudi izberejo, organi lokalne samouprave pa se zavežejo, da bodo odločitve občank in občanov izpeljali. Prav zaradi tega, ker preda največji delež moči v roke občank in občanov, dosega tudi najboljše učinke.
- participacija organiziranih interesov deluje zelo podobno prejšnjemu modelu, modelu Porto Alegre, prilagojenem za Evropo, vendar s to razliko, da projekte predlagajo in izberejo organizacije civilne družbe, torej nevladne organizacije. Ta model sicer dosega dobre rezultate, vendar ni vključujoč za občanke in občane.
- skupnostna sredstva na lokalnem nivoju. Tudi ta model je nastal na podlagi modela Porto Alegre, prilagojenega za Evropo, vendar s to ključno razliko, da se sredstva v proračunu ne zagotavljajo vsako leto. Namesto tega se sredstva dodelijo za reševanje specifičnih problemov, na primer pomanjkanje rekreativnih površin, v obliki enkratnih zneskov. Sredstva se nato porabijo tako, kot predlagajo in izberejo občanke in občani. Tudi ta model prinaša rezultate, vendar zaradi načina dodeljevanja sredstev naslavlja le tiste težave v lokalnem okolju, ki se identificirajo na državnem nivoju.
- javno-zasebna pogajalska miza. Pri tej obliki je odločevalska moč v rokah večjih gospodarstvenih akterjev, kjer podjetja donirajo določen znesek v občinski proračun in s tem pridobijo pravico odločanja o večjem delu proračuna. Ta model občank in občanov ne vključuje, zato rezultati niso spodbudni v smislu dviga življenjskega standarda in/ali zmanjševanja njihove neenakosti.
- posredna participacija je model, ki temelji na posvetih s prebivalkami in prebivalci. Občinske oblasti sklicujejo sestanke s prebivalkami in prebivalci, ki sporočijo svoje težave in zahteve. Občinske oblasti tako pridobljena mnenja interpretirajo in jih uporabijo pri oblikovanju investicijskih načrtov. Velika pomanjkljivost tega modela je, da zahteve niso zavezujoče za občinske oblasti, saj jih te lahko upoštevajo ali pa tudi ne.
- konsultacija pri javnih financah je oblika, pri kateri lokalni politiki poimensko povabijo prebivalke in prebivalce na sestanek, na katerem nato razpravljajo o lastnih investicijskih načrtih. Slabost tega modela je, da občanke in občani niso tisti, ki prepoznajo in opozorijo na težave in zanje predlagajo rešitve, ampak to „namesto njih“ naredi lokalni politik. Politik lahko namreč na razgovor povabi občanke in občane za katere ve, da se bodo strinjali z njegovim načrtom in tako ustvari iluzijo širše participacije, ki je le krinka njegove agende.
KAJ PREDLAGAMO ZA OBČINO VRHNIKA ?
Model, ki ga predlagamo za občino Vrhnika spada v kategorijo Porto Alegre, prilagojen za Evropo, ki je prilagojen slovenski zakonodaji in lokalnim posebnostim. Zanj smo se odločili, ker prinaša najboljše rezultate. Obenem takšen način vključevanja omogoča vse prej naštete posredne učinke, to so višja stopnja demokratičnosti družbe, krepitev skupnosti, uveljavljanje družbene pravičnosti, porast neformalne izobraženosti prebivalk in prebivalcev z različnih področij, višja stopnja preglednosti pri razporejanju javnih sredstev in učinkovita poraba javnih sredstev.
Občina oziroma občinska uprava mora ponovno postati servis občankam in občanom, zato je treba odločevalsko moč razpršiti!
Pomisleki in porajanje dvomov
Kakšna je zakonska podlaga?
Slovenska zakonodaja insti-tuta participatornega prora-čuna še ne pozna. Pri pripravi predloga smo zato uporabili načine vključevanja prebivalk in prebivalcev, ki že obstajajo v naši zakonodaji in jih nadgradili z elementi, ki jih naša zakonodaja sicer ne definira, vendar jih tudi ne prepoveduje.
Glavna ovira za takšen način neposrednega odločanja je ustava, ki državljankam in državljanom prepoveduje sprejemati odločitve glede proračuna in drugih finančnih politik v državi in občinah. Zaradi tega je skladno z Zakonom o lokalni samoupravi tudi v našem predlogu sprejemanje proračuna še vedno v pristojnosti Občinskega sveta oziroma občinskih svetnic in svetnikov.
Pri tem našem konceptu se bodo občinske svetnice in občinski svetniki zavezali, da bodo pri sprejemanju proračuna upoštevali izraženo voljo občank in občanov. To pa je v skladu z zakonom, ki občinskim svetnicam in svetnikom dovoljuje uporabo kakršnekoli metode pri sprejemanju proračuna. Na ta način občanke in občani funkcionalno odločajo, čeprav je formalno pravna moč odločanja še vedno v rokah občinskih svetnic in svetnikov.
Pravno orodje, ki smo ga izbrali za legalno in legitimno izražanje volje občank in občanov je že v Zakonu o lokalni samoupravi opredeljen zbor občanov, ki se lahko izvede za celo občino ali samo za njene ožje dele.
Za izvedbo zbora občanov je potrebno preveriti status udeleženke ali udeleženca, tako da se ga lahko udeležijo samo občanke in občani občine Vrhnika. Na zboru občanov se nato glasuje za predhodno predlagane projekte, iz rezultatov glasovanja pa se nato oblikuje prioritetna lista, ki legitimno izraža voljo občank in občanov.
Zakon o javnih financah določa, da morajo biti projekti, za katere se bodo namenila proračunska sredstva, že znani. To smo upoštevali pri oblikovanju tega predloga. Znesek, ki bo na voljo tako v trenutku, ko se bo glasovalo za projekte, še ne bo znan. Občinske svetnice in svetniki pa se bodo zavezali, da bodo upoštevali izraženo voljo občank in občanov pri sprejemanju prihodnjega proračuna. Temu bo sledil postopek participatornega proračuna, ki bo potekal vse leto, šele pri naslednjem proračunu pa bo znano, koliko sredstev bo namenjenih za izvedbo projektov.
V takšni obliki pa je institut participatornega proračuna v skladu z vsemi zakonskimi določili slovenske zakonodaje.
Ali nas ne bo premalo?
Participatorni proračun se uspešno izvaja tako v majhnih vaseh kot tudi v velemestih. Uspeh nikakor ni odvisen od velikosti lokalnega okolja, pomembno pa je, da se občanke in občani procesa udeležujemo v čim večjem številu. Trend je, da udeležba pri snovanju in izbiri projektov počasi, a vztrajno narašča, saj je ključnega pomena spoznanje, da lahko občanke in občani sami vplivajo na razporeditev skupnih sredstev in te naloge ne prepuščajo več le političnim strankam in ozkim interesnim skupinam.
Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se v uspešen proces participatornega proračuna vključuje od 3-5 % občank in občanov.
Ko bo participatorni proračun “zaživel”, bo tako pri oblikovanju predlogov v občini Vrhnika namesto 24 ljudi (občinskih svetnikov in svetnic), kot je temu sedaj, po predvidevanjih sodelovalo več 100 občank in občanov.
Ampak jaz nisem strokovnjak/inja!
Proces izbire projektov poteka po sistemu volitev in tako kot na volitvah, tudi tukaj ni potrebno nobeno strokovno znanje. Potrebno pa je prepoznavanje, izražanje in utemeljevanje lastnih potreb, interesov in želja.
Participatorni proračun ni omejen le na izbiranje med možnostmi, ki nam jih ponudi nekdo drug, temveč sočasno omogoča ustvarjanje lastnih možnosti izbire.
Če želimo predlagati enega izmed projektov, ki bo predmet procesa izbiranja, postane vključevanje strokovnjakinj in strokovnjakov neizogibno. Še vedno ni potrebno, da smo sami strokovnjaki z vseh relevantnih področij, morali pa bomo predlog uskladiti z občinskimi strokovnimi službami, ki nam bodo pri pripravi predloga nudile pomoč.
Kaj to pomeni za našo občino ?
Občanke in občani bomo pridobili pravico odločilno vplivati na del občinskega proračuna, kar pomeni več svobode odločanja, pa tudi več obveznosti sodelovanja in večjo odgovornost za našo lokalno skupnost.
Nikomur se ni potrebno udeležiti oblikovanja participatornega proračuna, prav tako kot nihče ni prisiljen v udeležbo na volitvah. A zavedati se moramo, da z našo neudeležbo prepuščamo odločitve drugim, kar pa prinaša tudi določeno stopnjo odgovornosti za posledične rezultate.
Participatorni proračun nam daje pomembno priložnost, da se povežemo in skupaj prepoznavamo ter rešujemo probleme, s tem pa skupaj izboljšujemo okolje v katerem živimo in zvišujemo kvaliteto življenja v naši občini.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja
Vir: http://odlocajomestu.si/o-participatornem-proracunu/
Ne glede na prvo ali dokončno fazo kolesarske poti je do Športnega parka na Vrhniki (po sedanjih cestah mimo čistilne naprave oziroma čez Tojnice in čez Impex) še 2,9 km, ob načrtovani poti mimo Kotnikovih bajerjev pa 2,2 km.
