Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Pogovarjali smo se z dvema prepoznavnima Vrhničanoma. Prvi je predstavnik Liste za razvoj Vrhnike in podeželja in eden najaktivnejših občinskih svetnikov v Občinskem svetu Občine Vrhnika, ki se vztrajno zavzema za pravice ter za višjo kakovost življenja  vseh občank in občanov Vrhnike ter za razvoj turizma in turistične infra-strukture v občini, drugi pa je znan gospodarstvenik, ki je uspel v tujini, dosegel, da je Microsoft poslovenil svojo programsko opremo in je tudi član Nadzornega odbora občine Vrhnika.

To sta Viktor Sladič in Grega Kukec.

Lep pozdrav obema iz uredništva Našega časopisa. O vsakemu izmed vas smo imeli priložnost veliko izvedeti že v intervjujih, ki sta jih pred kratkim, takrat še vsak zase, dala za Naš časopis, pa tudi sicer sta v tem lokalnem okolju dobro znana. Ali današnji skupni nastop pomeni tudi skupni nastop na bližnjih lokalnih volitvah?

Da. Po najin intervjujih sva se dobila in spoznala, da razmišljava zelo podobno. Takoj nama je bilo tudi jasno, da skupaj lahko narediva veliko več, kot vsak zase.

Dobila sva mandat Izvršnega odbora Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, da jo zastopava v javnosti. Izbrana pa sva bila tudi za nosilca list kandidatov za volitve v Občinski svet, vsak v svoji volilni enoti.

Kako bi opisali Listo za razvoj Vrhnike in vrhniškega podeželja? Pa dajte vi Viktor, ker ste njen ustanovni član.

Začetki liste segajo v leto 2014, ko sem se na pobudo, takrat predvsem krajanov Verda, v njihovem imenu zavzemal za zakonit, pregleden in pravičen komunalni prispevek in jim pri tem tudi veliko pomagal. Kasneje sem v zvezi s tem kot član Občinskega sveta dosegel tudi precej uspešne in pozitivne spremembe, ki se nanašajo na vse Vrhničane. Ker so me oziroma so nas zanimale tudi druge teme, so se kasneje pridružili tudi drugi krajani Verda in drugih krajevnih skupnosti, zato smo se kmalu organizirali in poimenovali v Listo za razvoj vrhniškega podeželja, ki je na lokalnih volitvah 2014 v drugi volilni enoti dobila eno svetniško mesto, to pa predvsem zato, ker smo se na volitve podali pozno in brez volilne matematike.

Vendar so bile vse naše aktivnosti in moja dejavnost v Občinskem svetu od samega začetka usmerjene v probleme, ki zadevajo vse Vrhničane, lotevali pa smo se tudi širših tem od tistih, ki se tičejo predvsem podeželja.

Sčasoma je lista rasla in se vsestransko razvijala, tako da je to sedaj močna skupina Vrhničanov, ki s svojimi znanji, izkušnjami in zavzetostjo Vrhniki želi dobro in ki verjame, da mora Vrhnika v korak s časom, da bo vsem Vrhničankam in Vrhničanom bolje.

Sedaj, v času priprav na  prihajajoče lokalne volitve pa je pravi čas, da se pojavimo tudi z novim imenom, to je Lista za razvoj Vrhnike in podeželja.

Ste bili pri svojem delu tudi kaj uspešni?

Glede na to, da imamo v Občinskem svetu samo enega občinskega svetnika (drugega bi imeli zagotovo, če bi kandidirali tudi v prvi volilni enoti) menimo, da smo bili. Občanom Vrhnike, pa tudi tistim, ki so to nameravali postati, smo na primer pomagali pri vračilu skoraj 250.000 € preveč in napačno odmerjenega komunalnega prispevka, ki je sedaj tudi sicer za polovico nižji. Denarna nagrada ob rojstvu otroka se je z našo pobudo povečala z 150 € na 250 €. Manj, kot smo predlagali, pa vendar. Z vloženo pobudo smo staršem otrok, vključenih v vrhniške vrtce zagotovili, da lahko začasen izpis otroka, to je poletno rezervacijo, uveljavljajo za odsotnost že od 14 dni naprej. S tem smo to pravico naredili dostopnejšo za bistveno več staršev in otrok.

Z vloženimi amandmaji k proračunu občine Vrhnike smo zagotovili potrebna sredstva za nakup malih komunalnih čistilnih naprav  za potrebe novega gasilskega doma v KS Padež, Pokojišče-Zavrh in obnovljenega vaškega lokala z bodočim hostlom v KS Blatna Brezovica. Prav tako z vloženim amandmajem smo Planinski zvezi Vrhnika zagotovili 20.000 € za gradnjo nove planinske koče na Planini. Z vztrajanjem smo v zvezi z gradnjo lokalnih cest in javne razsvetljave, ravno tako z vloženimi amandmaji, povečali tudi delež sofinanciranja občine iz prejšnjih 25% na sedanjih 50%.

Na sejah Občinskega sveta sem kot predstavnik liste podal tudi več kot 100 vprašanj in več deset pobud, s katerimi smo reševali raznovrstno problematiko v občini. Od gradnje novega mostu čez Črno Mlako pri Sinji gorici, bodoče ureditve križišča pri cerkvi svetega Lenarta na Vrhniki, do zamenjave cestne odbojne ograje v Zaplani, namestitve spominskega obeležja na rojstni hiši Karla Grabeljška ter še in še bi lahko naštevali.

Pripravili pa smo tudi več deset razvojnih projektov, s poudarkom na razvoju turistične infrastrukture in turizma na širšem območju Vrhnike.

Predvidevam, da je skozi vaše delovanje članstvo v listi tudi raslo?

Res je in zmeraj več nas je. Pridružujejo sem nam novi in novi člani. Še več je takih, ki iščejo kontakt ali le pravi trenutek, da do nas pridejo. Vse počnemo iskreno, z veliko mero entuziazma in z iskreno željo po dvigu kakovosti življenja za vse Vrhničane. Vsi s čim več različnimi znanji in izkušnjami ter z željo po boljši Vrhniki, ste dobrodošli!

Zelo smo veseli vsakega novega člana. Tako se je v zadnjem času v listo aktivno vključil tudi Grega, ki ima nesporne uspehe v gospodarstvu. Hkrati je v Nadzornem odboru občine, kjer pa je kljub poznem vstopu sredi mandata, že pustil svoj prepoznaven pečat.

Grega, kako pa kaj izgleda delo v Nadzornem odboru občine?

Moram reči, da je bila izkušnja dela v Nadzornem odboru občine ena mojih boljših izkušenj. Predvsem zaradi sočlanic in predsednika odbora, ki smo si različni, imamo različna znanja in karakterje, a s skupnim ciljem – kaj je dobro za Vrhniko. Vložili smo ogromno ur in delali poglobljeno, konstruktivno in po mojem mnenju strokovno. Sam sem bil še posebej vesel, da se o »politiki« praktično nismo pogovarjali. Naše ugotovitve in priporočila so po mojem mnenju zelo uporabna. Občanom Vrhnike so naša poročila dostopna na spletni strani  občine.

Hkrati je meni članstvo v Nadzornem odboru tudi pomagalo, da sem pobliže spoznal delovanje občine in tudi hitro ugotovil, da lahko preko Nadzornega odbora več ali manj samo opozarjaš in predlagaš. Podobno kot v Občinskem svetu – to najbolje ve Viktor, če ni kritične mase. Ko vidiš, da tudi za najbolj konstruktivne predloge ni dovolj posluha, se moraš pač odločiti, kaj storiti.

Mi v Listi za razvoj Vrhnike in podeželja smo se odločili, da gremo po mandat Vrhničanov, da skupaj izkoristimo priložnosti, ki so na dlani.

Vrhničani si enostavno zaslužimo boljše, veliko boljše !  

Pa menite, da imate poleg želje tudi dovolj znanja?

Kot že rečeno, smo v Listi za razvoj Vrhnike in podeželja ljudje zelo različnih znanj in izkušenj. Od gospodarstva, državne uprave, šolstva, v listi so predsedniki Krajevnih skupnosti in društev, predsednik območne obrtne zbornice,  večina nas je družbeno angažiranih. Tudi midva prihajava iz različnih koncev: državne uprave in gospodarstva.

Vse pa nas povezujejo skupne vrednote, katerim smo zavezani in prepričanje, da lahko samo Vrhničani spremenimo Vrhniko na bolje. Izkušnje kažejo, da samo sodelovanje ljudi z različnimi znanji in podobnimi vrednotami zares pripelje do sprememb.

Pa naj zveni še tako kritično. Skupno nam je tudi, da nam ni vseeno, kakšen odnos do vseh nas ima Kemis. Ni nam vseeno, kako lahko m2 zdravstvenega doma v Šentvidu pri Stični stane 1.100 €, pri nas pa več kot 2.100 €. Ni nam vseeno, da je parkirišče Park and Ride v Sinji Gorici (P&R) večinoma prazno ter da Doživljajsko razstavišče Ljubljanica še zdaleč ne dosega obljubljenega obiska ob tem, da so bili finančni vložki v njih visoki. Ni nam tudi vseeno, da bazen ne obratuje, obratuje pa »Močilnik«.

Vsekakor vemo, da imamo veliko znanja, a seveda zdaleč od tega, da bi znali vse in imeli odgovor na vsako vprašanje. Zato smo tudi odprti za vsakogar, ki Vrhniki želi bolje. Če koga današnja najava ali pa naše pretekle aktivnosti spodbudijo, da se nam pridruži, je več kot dobrodošel.

Lahko kaj povesta o vaših ciljih?

Za predstavitev programa še ni pravi čas, je pa končan. Zaenkrat le toliko, da na vrednotah, ciljih in načinu izvedbe vsi v listi intenzivno delamo že zadnje pol leta in smo več kot pripravljeni.

Pripravljene imamo konkretne predloge dolgoročne prostorske ureditve Vrhnike, konkretne razvojno turistične projekte,  vodimo tudi intenzivne razgovore z investitorji, ki bi takoj znatno investirali v turistično infrastrukturo na Vrhniki. Vendar le, če bo za to posluh občinskega vodstva.

V zadnjem času smo obiskali tudi nekaj uspešnih občin, se pogovarjali z župani in iskali dobre prakse, ki so uresničljive na Vrhniki.  Tako smo se v Cerknem na primer pozanimali, kako gradijo zdravstveni dom za 1.200 €/m2, kako so pri 4.850 prebivalcih prišli do 550 turističnih postelj in kako so vrtali 2.000 m globoko, da so prišli do termalne vode. Ko smo županu omenili, da jo imamo mi na Mirkah na površju, je rekel edino: »O, kakšno srečo imate.«

Menimo, da ne sme biti nobene dileme,

Vrhnika mora v korak s časom !

Kaj pa vaše sodelovanje s konkurenti po volitvah?

Absolutno smo pripravljeni sodelovati z vsemi. Gledati moramo samo naprej in v dobro Vrhnike. Vsi mi. In to je edino, kar šteje.

In seveda neizbežno vprašanje. Ali bo potem kdo od vaju kandidiral tudi za župana?

Da, vsekakor. Vsaj eden od naju. (smeh op.u.).

Ha, ha, ha,… verjetno se hecata?

Ne. Ne glede na pristojnosti, župan sam ne sme biti in ni občina. Vrhnika smo vsi mi Vrhničani. V listi verjamemo, da je nujno, da se Vrhničani družbeno angažiramo in da nas čim več prevzame del skupnega bremena. Vrhnika potrebuje zavzete, strokovne in dobronamerne ljudi za delo v društvih, krajevnih skupnostih, Občinskem svetu, Nadzornem odboru ter v Nadzornih svetih in v svetih javnih zavodov in podjetij. Vsak, ki ima znanja in izkušnje, lahko doda svoj kamenček v mozaiku. Veselje je priti v »Star maln«, na Planino, Teniški klub, Nogometni klub, v Gasilska društva in še in še.

Kjer se organiziramo, smo Vrhničani odgovorni in zavzeti, vsak Evro pa pred porabo trikrat obrnemo, skratka naredimo,  kot je treba. Ni vrag, da ne bi tudi Vrhnike skupaj popeljali v korak s časom in jo naredili boljšo za vse Vrhničane.

Hvala vama za ta pogovor!

Hvala tudi vam za povabilo in se vidimo čez dober mesec.

Kako ste se znašli v vlogi soustanovitelja slovenskega Microsofta? Verjetno se to ne zgodi kar slučajno?

Da in ne. Microsoft je iskal enega človeka, da bi zbral ekipo in odprl podružnico. Na razgovor so povabili Aarona (Marka), Jako (Steleta) in mene. Vsi trije smo bili že prej sodelavci, z Aaronom sva bila že od prvega letnika faksa nerazdružljiva. Morali bi si biti konkurenca, a na razgovore v München smo odšli z enim avtom in se po poti dogovorili, da bo vsak od nas povedal: »Jaz sem najboljši, ostala dva pa takoj vzamem v službo.« Na koncu so vzeli vse tri ‘v paketu’.

Danes je Microsoft korporacija, takrat ko ste začeli vi, še ni bila. Kako se je to poznalo pri vašem delu?

Microsoft se je takrat šele razvijal v korporacijo, ki jo poznamo danes, in je bil bolj plosko organiziran, v podružnici smo imeli ogromno svobode in tudi kar pogost stik z vodilnimi v Seattlu in Parizu. Vodstvo korporacije je bilo do nas zelo korektno in nas je spodbujalo.

Kako se je to poznalo pri vašem delu?

Kot primer naj navedem, da smo v začetku dokaj svobodno oblikovali cene. Kaj takega je danes nepojmljivo. So pa seveda za uspešno vodenje več deset tisoč ljudi nujni ustrezni vodstveni prijemi. Spoznati, razumeti in živeti tovrstne principe vodenja je bila zame najboljša šola. So pa tudi manj prijetne plati, npr. veliko pravil, dodatne organizacijske enote, prepogosto poročanje, veliko je interne politike, med tabo in vrhom se vzpostavi več nivojev … Ko ti ‘nekdo od kdo ve kod’, začne diktirati, kaj je prav in primerno za Slovenijo, se ne počutiš preveč dobro.

V vaših časih ste imeli veliko stika tudi z vodilnimi. Pokazali ste mi veliko slik z Billom Gatesom. Kakšen je on?

Mi smo bili majhni in do nas je bil zmeraj prijazen. Enkrat letno je bil tudi na voljo za srečanje z našimi uporabniki, večjimi slovenskimi podjetji. To nam je vsem veliko pomenilo.

Imate tudi zelo sproščene fotografije z Gatesom z zabave, pa s košarke.

Ja, tudi žurke so bile

Brez vaše pomoči Slovenija ne bi dobila poslovenjenih programov Windows, Word, Excel, Office. Lahko poveste kaj o tem? Kako je prišlo do tega?

Vse skupaj se je začelo leta 1994. Praktično vsa programska oprema je bila za Slovence – pa tudi za večje narode – samo v angleščini, Slovenija je bila komaj mednarodno priznana država. Nam se pa ni zdelo prav, da imamo Word, Excel, Windows in Office samo v angleščini in da bomo zamudili vlak informacijskega opismenjevanja, ki je v tujem jeziku za večino zagotovo težji. Pa smo se odločili, da poizkusimo in nedvomno moč korporacije izkoristimo tudi ‘malo za nas’.

Pa se vam zdi, da imajo danes korporacije preveč moči?

Vsekakor. Včasih so kar nekakšne ‘naddržave’.

Ampak to moč se da tudi pozitivno izkoristiti, pravite. S kakšnimi argumenti ste nastopili glede slovenjenja?

Osnovni argumenti so bili, da bo slovenska programska oprema dokaz družbene odgovornosti Microsofta in da bo informacijsko opismenjevanje v svojem jeziku lažje, kar bo posledično tudi povečalo prodajo. Na koncu se pri korporaciji vedno gledajo tudi številke.

In kakšni so bili odzivi na vaše predloge?

Ko smo namero javno objavili v Sloveniji, je bilo veliko navdušenja, pa tudi nejevere, celo posmeha. V korporaciji pa je bilo veliko zadržkov, zakaj bi lokalizirali jezik dveh milijonov ljudi. Danes je to samoumevno, takrat ni bilo. Spomnim se vprašanja: »Ali vi sploh veste, koliko je samo na Kitajskem jezikov, ki jih govori več kot dva milijona ljudi?« A očitno smo bili dovolj vztrajni in prepričljivi ter za nekaj let prehiteli tok dogodkov. Imeli smo pa tudi kanček sreče, da je bil predsednik evropskega dela korporacije Francoz in je imel posluh za to, kaj je materni jezik. Iz njegove strani je bilo kar nekaj pomoči.

In kako je potekal ta proces?

Sama odobritev gre formalno prek t. i. ‘poslovnih primerov’ (business cases). Za Windows XP sem jih podpisal kar nekaj, preden je prišel OK. Je bilo pa nemalo dela tudi s slovenjenjem. Ker smo želeli res dobre izdelke, smo vključili tudi SAZU in Univerzo. Pa so se bili pripravljeni (nekateri) slavisti dolgo prerekati, kateri izraz bi bil pravi. Ampak se je splačalo. Danes sem ponosen na to, kar smo dosegli.

Zdaj se ukvarjate z vodenjem in nadzorom podjetij. Zasledil sem, da ste uspeli sanirati banko brez potrebne dokapitalizacije. Kako vam je to uspelo?

Nova banka v Banja Luki je bila v zelo slabem stanju. Podobno kot Probanka ali Factor banka pri nas. Pretežni lastniki so bili finančni sklad Svetovne banke in nekaj večjih slovenskih podjetij. S kolegoma smo dobili mandat, da poskušamo banko rešiti, denarja za dokapitalizacijo pa ni bilo. Sestavili smo lokalno ekipo, sam sem dodal nadzor in profesionalno korporativno upravljanje. In smo začeli. V začetku je bilo težko, a lokalna ekipa je počasi in vztrajno s profesionalnim pristopom reševala nastalo situacijo. Po sedmih letih smo bili iz najhujšega, danes je banka dobičkonosna in kot največja v lokalnem okolju pomemben dejavnik razvoja. Da je zdrava, nam kažejo tudi vsi pregledi in revizije. Lokalna ekipa je dokazala, da je mogoče uspeti tudi v najtežjih okoliščinah.

Govorite o družbeni odgovornosti podjetij, o vlaganju dela dobička nazaj v lokalno okolje in skrbi za čisto okolje. Tu ne morem mimo zgodbe o Kemisu. Kakšno stališče do te nesreče pa imate vi kot Vrhničan?

Podjetje mora imeti dobiček, sicer propade. Ampak samo dobiček ne sme biti merilo. Podjetja moramo presojati tudi – ali predvsem – po odnosu do zaposlenih, okolja, lokalne skupnosti.

Glede Kemisa ne moremo spregledati dejstev. Že to, da je sploh zagorelo, pove veliko. Če prav razumem, sploh ne vedo, ali pa nočejo povedati, kaj je zagorelo, poleg tega niso imeli avtomatskega gašenja. Kakšen je njihov odnos do Vrhničanov, se kaže v odškodnini za nastalo škodo v višini 40 tisoč EUR. Toliko nas pač cenijo. Ob tem, da jim vseh ton zgorelih snovi ni bilo treba prepeljati v Avstrijo in plačati uničenja. Me prav zanima, koliko so pri tem prihranili.

Obenem v oči bode še naslednje: v bilanci Kemisa je za več kot 22 milijonov evrov zunajbilančnih obveznosti. Če sem prav razumel direktorja Kemisa, je to garancija Kemisa za morebitno škodo v Avstriji. Do Vrhnike ali Slovenije take garancije ni. Bodite pozorni na nesorazmerje 22 milijonov proti 40 tisoč.

Kako vidite prihodnost glede Kemisa?

Nisem optimist. Že ko je bil njegov lastnik Gorenje, je bil odnos Kemisa do Vrhnike mačehovski. Zdaj se Gorenje prodaja, kot je razbrati iz medijev, kitajskemu proizvajalcu bele tehnike. Kakšen bo vpliv novega lastnika na Kemis, kakšen bo njegov odnos do okolja in Vrhnike? Sem precej skeptičen. Ko se je letalec in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič vrnil s svoje zadnje ekspedicije, je med zahtevnejšimi izzivi izpostavil slabo vidljivost nad Kitajsko zaradi izjemno onesnaženega zraka. Če jim je vseeno za ‘domače dvorišče’, nas res lahko skrbi, kako bo pri nas. Novi lastnik lahko Kemis tudi proda komurkoli. Ne želim posploševati in sejati panike, a bi raje preprečil kot zdravil.

Kako torej naprej?

Civilne iniciative se bojijo nove nesreče. Glede na to, da Kemis nemoteno deluje, je verjetno prvi korak dobiti trdno zagotovilo, da do nesreče ne more več priti. Glede na pretekle izkušnje Kemisu ni možno zaupati in je potrebna zunanja kontrola. Drugo pa je, kaj bo s Kemisom dolgoročno. Prek države in občinskih organov do sedaj Vrhnika ni dosegla praktično nič. Ustrezni mehanizmi morajo obstajati. Treba bo biti moder, vztrajen in tudi pogumen, da bi se kaj premaknilo. Brez kompromisov pa verjetno ne bo šlo.

Ko že govoriva o Vrhniki: veliko imate stikov s tujimi partnerji, živeli ste v tujini, potujete… Kako vi vidite Vrhniko – zdaj in v prihodnosti?

Glede Vrhnike bi se najprej obrnil nazaj, ko smo na Vrhniki odraščali. IUV, Liko, košarkarji in še kdo so krojili utrip Vrhnike. Cele počitnice smo se podili po bazenu, v kampu ob njem smo navezovali prve stike s tujci. Ko smo bili malo večji, so bili obvezni plesi v Močilniku. Od naštetega ni na Vrhniki ostalo nič! Nedaleč stran cveti Ljubljana, prehiteva nas Logatec. Menim, da se moramo Vrhničani najprej odločiti, kaj naj Vrhnika sploh bo: center za uničenje odpadkov, spalno naselje Ljubljane ali turistično mesto? Naj bo poudarek na industriji, mogoče bi lahko bilo uspešno mednarodno univerzitetno mesto? Vse skupaj je treba pogledati celovito, dobro razmisliti in preudariti način izvedbe. Ob vsem se je treba tudi zavedati, da bo taka odločitev Vrhniko zaznamovala za kar nekaj desetletij. Ljudje velikokrat precenjujemo kratkoročne in podcenjujemo dolgoročne posledice.

In kaj o tem pravite vi?

Sam bi izhajal iz danosti, ki so nam na voljo. Na Vrhniki je izjemno prijetno živeti. To vam bo potrdil vsak, ki je bil kdaj v tujini. Včasih se premalo zavedamo, kako lepa sta Planina in Star maln, da ne naštevam naprej. Obenem smo na robu Ljubljane in če pogledamo malo širše, so do Milana, Münchna in Dunaja, mest z veliko kupno močjo, samo štiri ure vožnje. Tudi sicer je informacijska revolucija poskrbela, da je svet zelo majhen. Povezovanju se ne da ubežati, bolje ga je izkoristiti. Slovenci in Vrhničani imamo ogromno dobrih lastnosti, da smo lahko mednarodno uspešni. Potrebujemo samo malce več korajže. V svet odprta Vrhnika, ki bo znala ohraniti svojo pristnost, je mogoče smel izziv, a za Vrhničane uresničljiv.